Skoraj bo točno dve leti od tega, ko sem na svojem blogu objavil primerjavo med tremi takrat aktualnimi Gregorji pred Gregorjevim - praznikom ptičkov. Takrat se namreč pričenja ptičja ženitvev, obenem pa je to tudi dan, ko se pričnemo veseliti prihajajočih svetlejših dni po dolgi temni in mrzli zimi. Tudi kmetje takrat pričnejo s svojimi deli, da se v prebujajoči pomladi omogoči skorajšnja setev in od tega odvisna kasnejša žetev.
Glede na to, kar se je v politiki zgodilo včeraj in naj bi se dogajalo še cel teden, lahko postavim analogijo z Gregorjevim, saj gre tokrat tudi v politiki ravno za to, da se po hudih zimskih političnih neurjih in zmrzalih v prihodnjih dneh dogovorijo za pripravo tal za novo setev in obljubljeno kasnejšo žetev. Od uspešnega in iskrenega dogovora med akterji novonastale politične situacije (brez fige v žepu), je namreč močno odvisno, ali bo ta nova politična njiva z dokaj novimi kmetovalci dobro pognojena, preorana ter prezračena in da bodo nato pravočasno posejana taka semena, ki bodo hitro in uspešno vzkalila. A vzkaljeno naj bi bilo tudi dobro in odporno, naj bi v zadostni meri obrodilo, pa še eventualne možne pomrznitve in nepričakovana neurja bi moralo v času rasti prestati.
Pa naj se spet vrnem k prej omenjenim trem Gregorjem, ne brez razloga.
Prvi takratni Gegor - Repovž namreč - je na svojski, predpisan mu način, v medijih in novinarskem društvu branil edino možno in sprejemljivo "novinarsko" resnico, a je končno pogorel na celi črti.
Drugi takratni Gregor - Golobič - je na njemu značilni način ustvarjal in interpretiral svojo ta zaresno resnico, kateri bi se dalo v klenem slovenskem jeziku reči - neresnica. Ker so mu ljudje predolgo verjeli, a ga končno prepoznali, se je pač moral končno tudi on posloviti s svoje politične prižnice in s tem prenehati širiti svoj "edino pravilni" zaresni nauk za naivno javnost.
Tretji Gregor - Virant (ostale prilepljene mu predpone raje izpuščam) - pa je s svojo "resnico" in dejanji v preteklosti in vse do danes povzročil marsikatero politično presenečenje in razočaranja med bližnjimi, v teh kriznih časih pa ponovno postal sila aktualen.
Bil je eden glavnih (so)akterjev in rušiteljev Janševe vlade. Od načelnosti, morale in etike je kljub nasprotnim dejanjem v praksi kar pokal po šivih, nato pa (pre)hitro eksplodiral ob nastanku in objavi poročila protikorupcijske komisije, katerega je, dogovorjeno seveda, prejel dan pred ostalimi. A zdaj, ko je Janša sinoči padel, se je tudi sam znašel v precepu, kako ravnati naprej, ne da bi si spet umazal čast in dostojanstvo svojega in strankinega imena, mostove za seboj pa je nespretno porušil. Lahko mu je bilo rušiti, a odslej bo treba spet na novo graditi. Tu pa so že prve, samo na izgled nepremostljive težave. Pri naskrivaj načrtovani skupni skledi, iz katere bodo želeli spet vsi samo zajemati, je premalo žlic in hrane, nova pa še ni skuhana, a je tudi ni več od kje vzeti. Zaradi njegovih izrekanih in zaklinjanih načelnosti v preteklosti, naj ne bi bilo nikakršnih možnosti za sodelovaje z glavnim so-akterjem rušitve Janše, če tudi Janković ne odide z županskega mesta in vodenja stranke.
Samopreživetveni nagon pa ga bo po mojem mnenju namreč spet prsilil v to, da se bo to pot pač ravnal po dvojnem merilu. Povedano drugače, menil bo, da kar zaradi ugotovitev iz poročila protikorupcijske komisije velja za Janeza Janšo, ni nujno, da takoj velja tudi za Zorana Jankoviča, slednji pač ni bil predsednik vlade. Torej, Janša je moral oditi takoj, z Jankovićem pa se zaenkrat naj ne bi tako mudilo, saj je celo podpisal pogojno izjavo o svojem odstopu, kar naj bi bilo zaenkrat dovolj. Vzrok za tako ravnanje bo iskal v nujnosti postavitve nove vlade zaradi trenutnih višjih državnih interesov, vsaj do novih skorajšnjih predčasnih parlamentarnih volitev. Novih volitev pa se seveda v resnici, kljub stalnemu nasprotnemu zatrjevanju, boji kot hudič križa, saj so ga volilci že spregledali, kot pred njim že Golobiča. Seveda se močno zaveda, da ga zaradi tega čaka enaka usoda.
Prepričan sem, da sta skupni scenarij in režija postavitve nove vlade znotraj strank te ad hoc parlamentarne koalicije usklajeni do potankosti, saj si ponovnega poloma, kot pred letom in pol, akterji in strici ne morejo več privoščiti. In v tem tudi vidim trenutni Virantov problem pred javnostjo, glede na njegovo deklarirano (ne)značajnost. Ta trenutek ocenjujem, da bo Virant pred javnostjo govoril in se zaklinjal eno (predčasne volitve), pod mizo in v zakulisju pa sklepal in delal nekaj čisto drugega, torej preva(i)rantsko, do izvolitve nove vlade in s tem možnost premika naslednjih parlamentarnih volitev v nedorečeno prihodnost, morda celo do konca mandata tega parlamenta.
Ampak, naj že v naslednjih dneh stori karkoli in kakorkoli, že zaradi doslej izrečenih besed in storjenih dejanj, tega ne bo mogel več popraviti. Nazadnje bo odšel v politično zgodovino, kot sta tudi odšla že njegova prej omenjena predhodnika - tudi oba Gregorja. Je torej samo še vprašanje časa in potrebe po nadaljnih Virantovih uslugah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar