nedelja, 16. februar 2014

Ko naravna ujma mine, posledice ostanejo, pojavijo pa se ideje ....

 
 foto siol


Ko nas prizadenejo naravne nesreče velikih razsežnosti, teh pa zadnje čase v Sloveniji res ne zmanjka, ni nič čudnega, da postanemo hudo zmedeni in nepredvidljivi, do trenutka, ko dojamemo obseg in posledice nesreče, dojamemo potrebo in zmožnost reševanja ljudi in imovine ter  potrebe po sanaciji posledic in ko končno pričnemo razmišljati bolj trezno in na daljši rok. Pri tem pa se nam lahko pripeti tudi, da pričnemo nizkotno razmišljati, kako iz nesreče drugega izvleči korist zase.

Značilno za miselnost v glavah zagovornikov socializma ter drugih kolektivizmov je, da mora država v ekonomiji in družbi s plani in naknadnimi korektivnimi ukrepi urejati vse, od cen surovin, izdelkov ter storitev do prerazdeljevanja dohodka in dobrin. Tak pristop se je doslej povsod v svetu izkazal za neučinkovitega. Zmanjka namreč motiviranosti in iniciative za predhodno ukrepanje, tako posameznikov kot družbe.

Nedavna grozovita naravna nesreča zaradi požleda in odpravljanja njegovih posledic  je žal tudi na tem področju ponekod pokazala veliko pomanjkanje ustrezne organiziranosti zaščite in reševanja v primerih naravnih nesreč in pravočasnih ukrepov v skrbi za gozdove, vodotoke in ostalo infrastrukturo ter pri načrtovanju in vzdrževanju elektrovodov in daljnovodov vsek kategorij. Ampak tokrat je izgleda v največjem obsegu prizadelo drevje, tako v gozdovih kot v drevoredih, sadovnjakih in še kje.

V takih primerih in razmerah epskih razsežnosti se mora država takoj odzvati prva, učinkovito in najbolj odgovorno. Toda kako? Sploh vemo kdo, kako in s čim, sploh znamo, sploh zmoremo? Na ta vprašanja se bomo morali po opravljeni analizi vzrokov in posledic te nedavne naravne katastrofe pogovoriti odkrito in pošteno že jutri, ko mine najhujše. In to v vseh sredinah in na vseh nivojih ter seveda sprejeti sankcije za sedanjo eventualno neodgovornost, neučinkovitost in nepravočasno ukrepanje ali pa sploh neukrepanje.

V nedavni oddaji Odmevi na TVSlo1 je premierka glede sanacije škode v gozdovih med drugim poudarila, citiram njeno izjavo: "Naša želja pa je, da ta les ne bo poceni razprodan v tujino in tudi tu vlada pripravlja rešitve". Bojim se, da se za to izjavo skriva nekaj drugega, res se bojim, da gre za načrtovano pritajeno državno mrhovinarstvo, opravičljivo z navidezno skrbjo za  oškodovance v nedavni gozdni ujmi. Bojim se, da smo po neprespanih nočeh zaradi ujme spet v stanju, ko razmišljamo drugače, grdo rečeno, kaj se bi dalo iz te nesreče potegniti v korist države.

Bojazen premierke, da bi oškodovanci oziroma lastniki podrtega in polomljenega drevja sami prodajali prisilni posek po nižjih tržnih cenah Avstrijcem, bi rada vlada s kakšno novo/noro uredbo ali celo zakonom z ustanovitvijo nekakšnega holdinga, prodajo tega lesa prisilno preusmerila od oškodovancev v svoj fond, nekakšen državni holding ali gospodarsko družbo, v stoodstotni lasti države in pod okriljem Soda, po njenih vsiljenih "zaščitnih" cenah. Ta les bi seveda kasneje holding prodajal sam ali pa preko izbranih koncesionarjev po nekih drugih cenah, odvisnih od situacije na trgu ali, česar se najbolj bojim, po nekakšnih dumpinških cenah določenemu preferiranemu kupcu znotraj ali zunaj države Slovenije. In glede na izkušnje z izvajanjem dosedanjih vladnih ukrepov v zvezi s sanacijo bančnih lukenj ter škandali posameznih ministrov in poslancev, ko so skrbeli predvsem za svoje koristi, javno dobro pa jim je bila deveta briga, se močno bojim, da je ta vladna ekipa res zmožna izpeljati načrtovane ukrepe tako, da bodo spet imeli od tega korist samo "naši" izbrani posamezniki ali interesna združenja. Seveda, kot je že v navadi pri nas, ko ustanovimo kak holding, bodo v vsakem primeru ta kratko potegnili v holding porinjeni, profitirali pa "državni" mešetarji in proračun. Če pa bo načrtovani holding pri tem poslu imel kakršnokoli izgubo, bo pa le ta itak spet prešla na hrbet davkoplačevalcev.

Bere se že v nekaterih medijih o najetju potrebnega posojila v tujini, da bi s temi sredstvi odkupovali les od lastnikov. Po nekaterih ocenah v medijih naj bi ta namenska državna gospodarska družba za zagon potrebovala okoli sto milijonov evrov, da bi lahko odkupovala presežni les z območij, kjer ga je ledena ujma poškodovala Že itak prizadeti lastniki bodo seveda obvezani podrti in posekani les iz gozdov pospraviti v predpisanem času, za povečane stroške prisilnega spravila v nemogočih razmerah in pomanjkanju ustrezne tehnike ter usposobljenih izvajalcev, jih, kot po navadi, nihče ne bo vprašal.

Vsekakor je še prezgodaj napovedovati, kako bodo načrtovani vladni ukrepi potekali, predvsem se bojim, da prav hitro in v korist oškodovancen ne. Ni moj namen v tem članku destrukcija načrtovanih vladnih ukrepov, želim in opozarjam le, da se ta omenjena črna možnost "pomoči" prizadetim ne bi zgodila. Žal, v medijih doslej še nisem zasledil kakšnega prav velikega naprezanja ustreznih zbornic, kmetijskih ali gozdarskih združenj, da sami ali v povezavi z oškodovanci s potrebnimi ukrepi ali zahtevami vladi aktivno posežejo v hitro in učinkovito ukrepanje. Kvečjem se oglašajo in opozarjajo na probleme pri saniranju gozdov, infrastrukture ali elektrovodov določeni zaskrbljeni posamezniki, katerih glas pa se v medijih sploh ne pojavlja ali pa prehitro izgubi.

Upam, da nas medtem ne zadane še kakšna druga naravna ali finančna nesreča ali ponovitev že doživetih.

torek, 21. januar 2014

Je Šoltesu padla sekira v med?





Igor Šoltes
foto rtv slo

Tole nekaj tedensko politično in medijsko nategovanje okrog novega ministra za zdravstvo po nepreklicnem odstopu prejšnjega, Erjavčeva cincanja in sprenevedanja glede njihovega novega kandidata ter njegov strah pred odgovornostjo zaradi eventualnega ponovnega neuspeha novega ministra pri urejevanju kaotičnih razmer v zdravstvu, že predolgo časa presega vse meje razumnega.

Premierka se je končno le odločila, da temu naredi konec. Spoznala je, da je zaradi dosedanjega neukrepanja ogrožena trdnost te pridobitniške koalicije ter s tem sladkost njenega vladanja brez kančka posluha in odgovornosti za povzročeno nacionalno ter ekonomsko škodo. Njen(?) izbrani kandidat g. Šoltes naj bi bil dovolj kredibilna oseba, da bi ob pomoči ostalih dveh vladnih koalicijskih partnerjev ter usmerjeni podpori režimskih medijev v svoji politični nameri uspela, nepredvidljivemu Erjavcu pa s tem prepolovila kvoto ministrov njegove stranke. Obenem bi mu s to potezo javno dokazala nesposobnost njegove stranke in njega, da pravočasno najde in predlaga ustrezno strokovno osebo za zahtevno ministrsko mesto, s tem pa mu tudi za nekaj časa zavezala jezik, kajti dva gostobesedneža sta v eni vladi le preveč.

Ampak, njen kandidat Šoltes ni od muh. Kot naročeno mu je prišlo v celofan zavito osebno zamerljivo  nasprotovanje s strani leaderja SD-ja Lukšiča, češ, imenovanje Šoltesa za ministra pa ni v skladu z demokracijsko higieno in volilnimi rezultati strank koalicije. Ali eno ali drugo, oboje pa vsekakor ne, to bi bila zloraba demokracije. Pri tem pa je enostavno prezrl podobna delovanja svojih strankarskih predhodnikov v preteklosti. Kakšna politična etika in morala ortodoksnega socdemokrata! To bi po njegovem vendar morali volilci znati ceniti in nagraditi z javnomnenjsko podporo njemu in njegovi SD, kot vselej doslej ob njegovih javno izraženih nebulozah, všečno namenjenih podpovprečno razmišljujočemu slovenskemu volilnemu telebanu. In Šoltes, ki je bil sprva nad ministrovanjem iz "strokovnega" vidika "kao" navdušen in počaščen, se svoji načrtovani stranki zaradi ministrovanja pričakovano ni hotel odpovedati, saj bi mu le to omogočalo idealno priložnost pri afirmaciji njega osebno ter  načrtovane stranke v javnosti. Ja, zaslutil je novo, boljšo priliko, skratka, padla mu je sekira v med ob Lukšičevem nasprotovanju, kot pravimo ob taki priliki.

Genialna poteza, ta Šoltesova argumentirana odklonitev prevzema resorja zdravstvenega ministrstva, njegovi obrazložitvi niti ni kaj dosti oporekati. S svojo dokončno zavrnitvijo premierkinega povabila  je dobil nepričakovano dodatno publiciteto v medijih in javnosti, z vsebino obrazložitve razlogov pa je hote ali nehote namočil celotno vlado in neznačajneže v njej, namočil je konkurenčne stranke in se pri tem še okitil z areolo poštenjaka, načelneža ter osebnosti, ki jo je vsekakor potrebno podpreti na naslednjih državnozborskih volitvah. Tega niti njegovi "lanserji" iz ozadja niso pričakovali, res, sekira je tokrat tudi njim padla v med. Zdaj je samo še potreben medijski spin za "dovajanje" dovolj kisika v to žerjavico, da se bo lahko kovalo novo politično železo. S tem bi imela nova načrtovana Šoltesova stranka Verjamem zagotovljeno prosperiteto ter verjeten vstop v parlament, kjer bi seveda lahko krepko mešala štrene na levici in sredini po scenarijih kontinuitetnikov iz ozadij, posredno pa tudi vplivala na nadaljni potek demokratizacije, pravzaprav njenega zaviranja. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa, tudi "samoupravno" ne. Jaz sicer rad dodam, da to vedno ne drži, sploh če drevo zraste na bregu.

V to, da bodo novega ministra kmalu določili in ustoličili verjamem, ampak v to, da bo le ta, kdorkoli si že bodi, uspel v zdravstvu v teh skorumpiranih političnih razmerah kaj spremeniti na bolje za zdravje državljanov in zdravstvo samo, pa niti približno ne. En sam človek lahko kvečjemu še kaj dodatno pokvari.

Verjamem v Verjamem? Bolj malo, ampak nikoli se ne ve vnaprej.