sobota, 23. oktober 2010

Fenomen, imenovan Slovenija in njeni državljani

V moji ljubljeni deželi Sloveniji stanje zadnja leta res ni več rožnato. Neverjetna diferenciacija državljanov na revne in bogate, na priviligirane in brezpravne, na brezposlene in slabo plačane zaposlene, na naše in vaše, .... Vrstijo se afere za afero, dogajanja in odkritja nepravilnosti na vseh področjih pa kar kipijo iz lonca, imenovanega Slovenija. Poglejmo:

- Patrija
- bulmastifi
- tajkuni
- NPU
- neukrepanje organov pregona in nadzora
- neučinkovitost in politično arbitriranje (večine?) sodstva glede prioritet sodnih primerov
- sporna državna odlikovanja in presoje političnih dogodkov s strani predsednika države
- poskusi politične odstranitve generalne tožilke,
- sesuvanje javnega zdravstva in pokojninskega sistema
- politično in mafijsko vodeno bančništvo
- Stožice z vsemi svojimi aspekti
- manipulacije občinskih in državnih veljakov s kmetijskimi/gradbenimi zemljišči
- kadrovska čiščenja po politični liniji ali osebnih koristolovskih interesih visokih politikov
- nezakonito/neupravičeno visoke plače in nagrade managerjev podjetij v državni lasti
- državno zadolževanje preko vseh razumnih meja
- šlamparije pri popisu in vrednotenju nepremičnin,
- korupcija povsod in vsak dan
- klientelizem
- šolska in študentska problematika
- in še in še .....

Postavlja se mi vprašanje, zakaj državljani Slovenije vse to toleriramo in kako dolgo še. Kaj je v nas, da se ne premaknemo iz hipnotičnega stanja mrtvila in apatičnosti, ko nam je izgleda vseeno kaj bo jutri, da le nekako preživimo danes. Zakaj smo tako močni v besedah, odpovemo pa v dejanjih. Zakaj danes preklinjamo in krivimo politike, ki da so krivi ali pa odgovorni za nevzdržno socialno stanje delavstva in upokojencev, jutri bomo pa ponovno volili iste ali njihove klone. Smo res taki mazohisti, ovce, naivci, nevedneži, za hlapce rojeni, servilneži...? Nam v podzavesti še vedno vlada defaultirani strah iz svinčenih časov. Morda, ampak zakaj so taki tudi mladi. Kaj je v njihovih glavah, da jim ni mar kaj se dogaja danes, da ne rečem kaj bo šele jutri. Kaj so pravzaprav današnji sindikati, zakaj tako razdrobljeni in s tem hočeš nočeš neučinkoviti. Za nekatere se ve, da so še vedno transmisija kontinuitete. Zakaj v Franciji, Grčiji, Nemčiji in drugod lahko z demonstracijami zahtevajo in branijo svoje pravice, pri nas pa ljudi spravijo na cesto le takrat, ko je v ozadju določen politični interes, ne pa ekonomsko socialna problematika državljanov. Zakaj so tako "umrtvičeni" nadzorni organi, organi pregona, kje so civilne družbe?
Le kdaj se bo spet pojavil kak novi "mesija", ki bo počistil ta Avgijev hlev, državnik, ki nas bo prebudil iz mrtvila in nam vlil upanje ter hrabrost, da se bomo borili za svoje pravice, zaslužene seveda, ne podarjene.

Ne znam si razložiti zakaj je tako, res ne. Morda pa veste vi? Ta post pa naj bo moj prispevek k premiku, najprej v naših glavah, seveda.

nedelja, 10. oktober 2010

Izguba Koroške

Danes slavijo Avstrijski nemškutarji - danes imenovani Heimatdienst - in celotna Avstrija 90 obletnico plebiscita, ki je bil v coni A, s tem pa tudi avtomatično v coni B, izglasovan v korist Avstrije in na škodo Slovenije. Več pa tukaj

In kot se je kasneje izkazalo, je bilo temu tako, ker Slovenci onkraj meje takrat prav tako niso kaj dosti razmišljali zgodovinsko in vizionarsko. Podlegli so propagandi in zavajanju nemškutarjev. Po tem se vidi, da so res naše krvi. Pa še takratna oblast v Ljubljani oziroma v Beogradu jih je pustila na cedilu. Sicer pa, mar danes mi, tostran meje, razmišljamo kaj drugače? Mar sploh upoštevamo zgodovinska dejstva polpretekle zgodovine v našo škodo, mar sploh mislimo na jutri? Mar je današnja slovenska oblast kaj drugačna kot tista leta 1920, ki se ni znala ali hotela upreti delitvam takratnih velesil? Tudi ta danes dela usodne napake, ki nas bodo jutri drago stale.

Posledice bodo kmalu tu, jutri bodo rezultati lokalnih in županskih volitev, nato morska meja,... sledili bodo rezultati državno zborskih volitev.... Morda se pa motim za vnaprej, morda pa le komu kapne, da ne bo spet tista minimalna razlika volivni glasov odločala, morda se pa danes le kaj zasuče. Dvomim...

Nekaj mi je pa jasno, ko nekaj izgubiš, ni nikoli več tvoje, tako kot Koroška onstran meje, dežela korenin mojih prednikov in zibelka slovenstva.

nedelja, 3. oktober 2010

Pink TV - "na slovenačkom"

Dolgo napovedan start omenjene TV hiše v Soveniji se je pričel. Prejšnji teden bojda s koncertom na enem od ljubljanskih trgov, in to celo Prešernovem. Kakšen Paradoks, veliki poet se je verjetno v grobu obrnil!

Ko sem malo pobrskal in poguglal po internetu, sem kmalu ugotovil zgodovino, lastništvo, politično pripadnost in njihove povezave v bližnji preteklosti ter ostale reference omenjene TV hiše. In celo na kabelskem omrežju mojega mesta sem jo že našel! In kaj nudi, pravzaprav naj bi nudila? Verjetno isto vsebino, ki itak že preplavlja večino slovenskih privatnih TV hiš, če upoštevam tudi ugotovitve v intervjuju z lastnikom v spletnem Reporterju. Mar že ni dosti cenenega poneumljanja slovenskega TV občinstva, ki mu v teh kriznih časih itak preostane samo še buljenje v TV sprejemnike, za veliko večino državljanov denarja za drugačno kulturno življenje itak zmanjka.

Ko tako razmišljam, pač ne morem mimo bojazni, da je poleg ostalih "kulturnih" in "mafijaških" komponent balkanizacije Slovenije, prihod srbskega Pink-teveja, pa čeprav v slovenskem jeziku, samo še en velik kamen v mozaiku novodobnih "skupnih jeder". Zato uporaba beseda paradoks pri omembi Prešernovega trga.

P.S. Hrvati so jih menda gladko zavrnili, s tem so nam spet pokazali, da so bolj neservilni kot mi.

sobota, 2. oktober 2010

Komentar

V spletnih Financah je bil 30.9. 2010 priobčen članek z naslovom:



Pahor: Kot premier postajam vedno zahtevnejši do ministrov


Eden od komentarjev:

Gospod prime minister, ozrite se nazaj čez ramo, ministri se vam smejejo,... ozrite se navzdol, ljudje vas preklinjajo...in ozrite se še v nebo, Bog oče se je zjokal nad vami.


Se strinjate?

četrtek, 9. september 2010

Denar in oblast

Zajadral sem danes dopoldne na blog cenjene Tatjane Malec in prebral njen prispevek "Ideološka prevara", kjer omenja za določeno skupino naše nacionalne "elite" le eno vero - denar in oblast.

Da sem se ustavil ravno na tej njeni trditvi za zapis na tem blogu, je krivo moje razmišljanje, da to dejstvo sicer drži tudi za večino že utrjenih "normalnih" držav, da pa je pri nas stvar spet obrnjena na glavo. Velja in spoznano je namreč, da hočejo naši gospodarsko politični povzpetniki najprej oblast, nato pa s svojimi zvezami, omrežji, temu namenu prilagojeno zakonodajo ter podrejenim pravosodjem priti do denarja. Potlej je treba samo še zaključiti krog, da ta nezakonito prigrabljeni denar postane legalen in spet omogoči obdržanje nadaljnje oblasti. In nova vera "denar in oblast" postane realnost.

Ostali državljani se ob teh dejstvih sicer razburjamo, prepiramo, razmišljamo o pravici in pravičnosti delitve ustvarjenega, včasih tudi protestiramo, a realne moči za hitro spremembo takega stanja nimamo, razen novih volitev. Ampak, to pa je že spet nova žalostna zgodba naše demokracije...


Quo vadis, moja lepa, a ostre terapije potrebna Slovenija?

sobota, 21. avgust 2010

Degradacija ali samodegradacija?

Ko sem danes opoldne vozil z morske obale proti domu, me je dohitela radijska informacija, da je predsednik države Danilo Türk odprl letošnji kmetijski sejem v Radgoni in posvetil nagovovor udeležencem sejma in javnosti. Vsebina ni pomembna, saj itak ne bo vzdržala, kot doslej ni še nobena, ki ni bila podprta s konkretnimi dejanji.
Zbodlo me je dejstvo, da se naš predsednik vse pogosteje udeležuje vseh vrst srečanj in prireditev, izgleda izključno z namenom izboljševanja svoje priljubljenosti in kredibilnosti, ki jo je v preteklem obdobju njegovega predsedovanja krepko zapravil z nekaterimi nerazumnimi izjavami in podporami politikom dvomljive kakovosti, pa tudi zato, ker ni opravičil svojih predvolilnih obljub.
Pa sem se vprašal, kaj ni za odprtje takega sejma bolj merodajen kmetijski ali celo gospodarski minister, ki naj bi s svojo izjavo namenjeno udeležencem in javnosti predstavil nove programe in aktivnosti za izboljšanje stanja in hitrejši napredek na področju kmetijstva.
Ne vem, ali gre za namerno degradacijo kmetijskega ministra, ki se po mojem premalo sliši, ali pa za nezavedno samodegradacijo predsednika države oziroma vsiljevanja svoje prisotnosti vsepovsod, kje mu to ustreza.
Nimam pa nič proti temu, da predsednik sejem obišče kot obiskovalec in mu s tem da določeno težo.

petek, 23. julij 2010

Zamrznitev ~ odmrznitev

Danes popoldne sem se vračal iz gorskega potepanja v hudi vročini, preznojen in žejen hladnega piva. V iskanju ustrezne gostilne sem med vožnjo zaslišal po radiu v avtu zanimivo skladbo o šahistu z zamrznjeno partijsko knjižico in koristi zaradi tega. Pa sem takoj ugotovil za koga gre. Ta trenutek jadra v hrvaškem morju na jahti znanega ljubljanskega tajkuna.
Glede na to, kako se trenutno razvijajo politične razmere v Sloveniji, mi je takoj postalo jasno, da je to odličen način kako na toplem Jadranu odmrzniti članstvo in knjižico ter kasneje pred parlamentarnimi volitvami spet prevzeti iniciativo.
No, točeno pivo sem le našel, čeprav samo Union, pa sem se nato le malo ohladil.

nedelja, 4. julij 2010

Ponosni? Na kaj?

Meni ni bilo treba iti na parado ponosa, da bi bil ponosen. Jaz sem ponosen že na to, da tam nisem imel in nimam kaj iskati.

petek, 2. julij 2010

Spet odkrito novo množično grobišče

Naj mi za božjo voljo kdo pove, kod in kje naj jutri hodim po zemlji slovenski, da ne bom nehote tacal po zločinsko prestreljenih lobanjah nedolžnih otrok in žensk ter drugih nesodno pobitih beguncev po koncu druge svetovne vojne.

ponedeljek, 31. maj 2010

Avatar




Zakaj ravno ta izbor za avatar? Rojen sem v znamenju raka, precej sem mu podoben po značaju.V mladosti mi je bila to najbolj misteriozna žival. Rad imam mir, čisto, urejeno in predvidljivo okolje, izogibam se množicam, sem rahlo konzervativen, romantik, optimist, rahlo nezaupljiv, ranljive duše. Rad delam in mislim po svoje, zato včasih nerazumljen. Preden kaj zagrabim rad premislim, ko enkrat držim, ne izpustim zlahka. Perfekcionalist, ki se mu zaradi tega včasih tudi kaj zalomi, ampak to vedno popravim.

nedelja, 30. maj 2010

Nikoli ni prepozno

Tako, tudi jaz se danes s svojim blogom po dolgem cincanju in oklevanju vključujem v to virtualno množico umnežev, ki imajo ali pa mislijo, da imajo kaj povedati, oporekati komu ali pa se strinjati z njim in njegovim mnenjem.

Ne bojim se vsebin, me pa plaši rahel dvom v lastno zmožnost obvladanja vse te komunikacijske tehnologije. No, vedno še lahko odneham.

Lep pozdrav vsem, ki boste slučajno ali namerno zašli na ta blog.