Degradacija ali samodegradacija?

Ko sem danes opoldne vozil z morske obale proti domu, me je dohitela radijska informacija, da je predsednik države Danilo Türk odprl letošnji kmetijski sejem v Radgoni in posvetil nagovovor udeležencem sejma in javnosti. Vsebina ni pomembna, saj itak ne bo vzdržala, kot doslej ni še nobena, ki ni bila podprta s konkretnimi dejanji.
Zbodlo me je dejstvo, da se naš predsednik vse pogosteje udeležuje vseh vrst srečanj in prireditev, izgleda izključno z namenom izboljševanja svoje priljubljenosti in kredibilnosti, ki jo je v preteklem obdobju njegovega predsedovanja krepko zapravil z nekaterimi nerazumnimi izjavami in podporami politikom dvomljive kakovosti, pa tudi zato, ker ni opravičil svojih predvolilnih obljub.
Pa sem se vprašal, kaj ni za odprtje takega sejma bolj merodajen kmetijski ali celo gospodarski minister, ki naj bi s svojo izjavo namenjeno udeležencem in javnosti predstavil nove programe in aktivnosti za izboljšanje stanja in hitrejši napredek na področju kmetijstva.
Ne vem, ali gre za namerno degradacijo kmetijskega ministra, ki se po mojem premalo sliši, ali pa za nezavedno samodegradacijo predsednika države oziroma vsiljevanja svoje prisotnosti vsepovsod, kje mu to ustreza.
Nimam pa nič proti temu, da predsednik sejem obišče kot obiskovalec in mu s tem da določeno težo.

Zamrznitev ~ odmrznitev

Danes popoldne sem se vračal iz gorskega potepanja v hudi vročini, preznojen in žejen hladnega piva. V iskanju ustrezne gostilne sem med vožnjo zaslišal po radiu v avtu zanimivo skladbo o šahistu z zamrznjeno partijsko knjižico in koristi zaradi tega. Pa sem takoj ugotovil za koga gre. Ta trenutek jadra v hrvaškem morju na jahti znanega ljubljanskega tajkuna.
Glede na to, kako se trenutno razvijajo politične razmere v Sloveniji, mi je takoj postalo jasno, da je to odličen način kako na toplem Jadranu odmrzniti članstvo in knjižico ter kasneje pred parlamentarnimi volitvami spet prevzeti iniciativo.
No, točeno pivo sem le našel, čeprav samo Union, pa sem se nato le malo ohladil.

Ponosni? Na kaj?

Meni ni bilo treba iti na parado ponosa, da bi bil ponosen. Jaz sem ponosen že na to, da tam nisem imel in nimam kaj iskati.

Spet odkrito novo množično grobišče

Naj mi za božjo voljo kdo pove, kod in kje naj jutri hodim po zemlji slovenski, da ne bom nehote tacal po zločinsko prestreljenih lobanjah nedolžnih otrok in žensk ter drugih nesodno pobitih beguncev po koncu druge svetovne vojne.

Avatar

Zakaj ravno ta izbor za avatar? Rojen sem v znamenju raka, precej sem mu podoben po značaju.V mladosti mi je bila to najbolj misteriozna žival. Rad imam mir, čisto, urejeno in predvidljivo okolje, izogibam se množicam, sem rahlo konzervativen, romantik, optimist, rahlo nezaupljiv, ranljive duše. Rad delam in mislim po svoje, zato včasih nerazumljen. Preden kaj zagrabim rad premislim, ko enkrat držim, ne izpustim zlahka. Perfekcionalist, ki se mu zaradi tega včasih tudi kaj zalomi, ampak to vedno popravim.

Nikoli ni prepozno

Tako, tudi jaz se danes s svojim blogom po dolgem cincanju in oklevanju vključujem v to virtualno množico umnežev, ki imajo ali pa mislijo, da imajo kaj povedati, oporekati komu ali pa se strinjati z njim in njegovim mnenjem.

Ne bojim se vsebin, me pa plaši rahel dvom v lastno zmožnost obvladanja vse te komunikacijske tehnologije. No, vedno še lahko odneham.

Lep pozdrav vsem, ki boste slučajno ali namerno zašli na ta blog.