četrtek, 28. februar 2013

Usodni Gregor - spet pred gregorjevim

 
 
 

Skoraj bo točno dve leti od tega, ko sem na svojem blogu objavil primerjavo med tremi takrat aktualnimi Gregorji pred Gregorjevim - praznikom ptičkov. Takrat se namreč pričenja ptičja ženitvev, obenem pa je to tudi dan, ko se pričnemo veseliti prihajajočih svetlejših dni po dolgi temni in mrzli zimi. Tudi kmetje takrat pričnejo s svojimi deli, da se v prebujajoči pomladi omogoči skorajšnja setev in od tega odvisna kasnejša žetev.


Glede na to, kar se je v politiki zgodilo včeraj in naj bi se dogajalo še cel teden, lahko postavim analogijo z Gregorjevim, saj gre tokrat tudi v politiki ravno za to, da se po hudih zimskih političnih neurjih in zmrzalih v prihodnjih dneh dogovorijo za pripravo tal za novo setev in obljubljeno kasnejšo žetev. Od uspešnega in iskrenega dogovora med akterji novonastale politične situacije (brez fige v žepu), je namreč močno odvisno, ali bo ta nova politična njiva z dokaj novimi kmetovalci dobro pognojena, preorana ter prezračena in da bodo nato pravočasno posejana taka semena, ki bodo  hitro in uspešno vzkalila. A vzkaljeno naj bi bilo tudi dobro in odporno, naj bi v zadostni meri obrodilo, pa še eventualne možne pomrznitve in nepričakovana neurja bi moralo v času rasti prestati.

Pa naj se spet vrnem k prej omenjenim trem Gregorjem, ne brez razloga.

Prvi takratni Gegor - Repovž namreč - je na svojski, predpisan mu način, v medijih in novinarskem društvu branil edino možno in sprejemljivo "novinarsko" resnico, a je končno pogorel na celi črti.

Drugi takratni Gregor - Golobič - je na njemu značilni način ustvarjal in interpretiral svojo ta zaresno resnico, kateri bi se dalo v klenem slovenskem jeziku reči - neresnica. Ker so mu ljudje predolgo verjeli, a ga končno prepoznali, se je pač moral končno tudi on posloviti s svoje politične prižnice in s tem prenehati širiti svoj "edino pravilni" zaresni nauk za naivno javnost.

Tretji Gregor - Virant (ostale prilepljene mu predpone raje izpuščam) - pa je s svojo "resnico" in dejanji v preteklosti in vse do danes povzročil marsikatero politično presenečenje in razočaranja med bližnjimi, v teh kriznih časih pa ponovno postal sila aktualen.

Bil je eden glavnih (so)akterjev in rušiteljev Janševe vlade. Od načelnosti, morale in etike je kljub nasprotnim dejanjem v praksi kar pokal po šivih, nato pa (pre)hitro eksplodiral ob nastanku in objavi poročila protikorupcijske komisije, katerega je, dogovorjeno seveda, prejel dan pred ostalimi.  A zdaj, ko je Janša sinoči padel, se je tudi sam znašel v precepu, kako ravnati naprej, ne da bi si spet umazal čast in dostojanstvo svojega in strankinega imena, mostove za seboj pa je nespretno porušil. Lahko mu je bilo rušiti, a odslej bo treba spet na novo graditi. Tu pa so že prve, samo na izgled nepremostljive težave. Pri naskrivaj načrtovani skupni skledi, iz katere bodo želeli spet vsi samo zajemati, je premalo žlic in hrane, nova pa še ni skuhana, a je tudi ni več od kje vzeti. Zaradi njegovih izrekanih in zaklinjanih načelnosti v preteklosti, naj ne bi bilo nikakršnih možnosti za sodelovaje z glavnim so-akterjem rušitve Janše, če tudi Janković ne odide z županskega mesta in vodenja stranke.

Samopreživetveni nagon pa ga bo po mojem mnenju namreč spet prsilil v to, da se bo to pot pač ravnal po dvojnem merilu. Povedano drugače, menil bo, da kar zaradi ugotovitev iz poročila protikorupcijske komisije velja za Janeza Janšo, ni nujno, da takoj velja tudi za Zorana Jankoviča, slednji pač ni bil predsednik vlade. Torej, Janša je moral oditi takoj, z Jankovićem pa se zaenkrat naj ne bi tako mudilo, saj je celo podpisal pogojno izjavo o svojem odstopu, kar naj bi bilo zaenkrat dovolj. Vzrok za tako ravnanje bo iskal v nujnosti postavitve nove vlade zaradi trenutnih višjih državnih interesov, vsaj do novih skorajšnjih predčasnih parlamentarnih volitev. Novih volitev pa se seveda v resnici, kljub stalnemu nasprotnemu zatrjevanju, boji kot hudič križa, saj so ga volilci že spregledali, kot pred njim že Golobiča. Seveda se močno zaveda, da ga zaradi tega čaka enaka usoda.

Prepričan sem, da sta skupni scenarij in režija postavitve nove vlade znotraj strank te ad hoc parlamentarne koalicije usklajeni do potankosti, saj si ponovnega poloma, kot pred letom in pol, akterji in strici ne morejo več privoščiti. In v tem tudi vidim trenutni Virantov problem pred javnostjo, glede na njegovo deklarirano (ne)značajnost.  Ta trenutek ocenjujem, da bo Virant pred javnostjo govoril in se zaklinjal eno (predčasne volitve), pod mizo in v zakulisju pa sklepal in delal nekaj čisto drugega, torej preva(i)rantsko, do izvolitve nove vlade in s tem možnost premika naslednjih parlamentarnih volitev v nedorečeno prihodnost, morda celo do konca mandata tega parlamenta.

Ampak, naj že v naslednjih dneh stori karkoli in kakorkoli, že zaradi doslej izrečenih besed in storjenih dejanj, tega ne bo mogel več popraviti. Nazadnje bo odšel v politično zgodovino,  kot sta tudi odšla že njegova prej omenjena predhodnika - tudi oba Gregorja. Je torej samo še vprašanje časa in potrebe po nadaljnih Virantovih uslugah.



torek, 26. februar 2013

Bo Alenčica res rešila podalpsko kraljestvo?

 
 
 


Podalpsko kraljestvo se je znašlo v zelo, zelo hudih težavah, ko vse drvi samo še navzdol in na slabše, njen kralj, z imenom Matjaž, pa še vedno krepko spi za mizo v svoji votlini pod vršaki Pece, kot da se ga usoda kraljestva prav nič več ne tiče.


V deželi namreč že dalj časa rovarijo prekucniki, prevaranti, delomrzni nastopači in tatovi kraljevskega imetja. Ceste so zaradi tega polne lačnih otrok, brezdelnežev, šolnikov, samooklicanih pevcev, pisarjev, beračev ter ostarelih vojščakov za narodov blagor. Nič, česar se trenutni kraljevi začasni namestnik loti, mu v tej podalpski deželi zaradi njegovih zakletih zgodovinskih nasprotnikov ne uspeva. Ne pomagajo mu ne zakon, ne trda roka, ne dana beseda, ne more se več zanesti niti na dovčerajšnje najbližnje. Vsak od njih se danes s  svojo obljubljeno podporo prekucnikom raje prodaja za pričakovano mu nagrado jutri, če se skupaj z njimi uspejo znebiti trenutno vladajočega princa. A ta se še vedno ne da, ne zlepa ne zgrda. Lastnost vojščaka in vladarja pač, ki nekaj da na besedo, obljubo in zvestobo podanikov in ki verjame v svojo moč in poslanstvo. Trenutno mu ob strani stoji le še zaščitnica njegovih podanikov v eksodusu. Podaniki doma pa so zmedeni, saj ne vedo več komu in v kaj verjeti. Na hude pretekle čase so že itak pozabili, večina jih je še vedno ostala nepismenih in neukih, če že znajo kaj prebrati, pa tega vedno tudi ne razumejo. Pokonci jih držijo le še stara vera in nove obljube prekucnikov v boljši jutri. Ta boljši jutri pa, da bo po novem prišel kar sam od sebe, samo vero v vodečega princa jim je treba zapustiti in princa izgnati, še najbolje pa kar usmrtiti, da bo potlej v kraljestvu večni mir. In verjeti bo treba v novo vero, ki jo širijo prekucniki, pa se bosta potlej spet cedila med in mleko, brezplačno seveda, kot nekoč.

In glej čudo, našla se je v tej zmedi celo neka gostobesedna Alenčica, trdeč, da je prav ona prebujena žena spečega kralja pod Peco, a ga je zaradi njegovega zanemarjanja njenih potreb in vrlin menda zapustila ter se odločila, da zdaj pa kar ona sama pokaže podanikom tonečega se podalpskega kraljestva, kako se reši deželo pred hudobnim princem in zloveščimi dogajanji med njenimi podaniki, ki da jih njemu zaradi nesposobnosti in hudobnosti ni uspelo odpraviti. Še celo več, on sam da jih je povzročil, celo tudi, ko še ni bil izvoljen za vladajočega princa. Pa tudi za izdaje najbljižnjih da je kriv, ker jim ni dopuščal, da bi razdelili kraljestvo v svoje nove fevde oziroma ni toleriral njihovega očitnega nedela in nesposobnosti. In ta novodobna Alenčica se seveda zdaj zanaša na bogove, ki jo vodijo od zadaj in jo usmerjajo naprej ter seveda tudi na svojo nezmotljivo žensko intuicijo in prav, četudi ve, da vedno ni tako. Manjka le še skupna blagoslovljena večerja z novimi so-dvorniki, da jo hitro ustoličijo, sedanjega vladajočega princa pa ob pomoči njegovih predhodnih so-dvornikov dokončno vržejo z oblasti. Potlej pa, kar bo, pač bo. Če ne bo, bomo pač spet iskali kar smo že večkrat zaradi lastne neumnosti izgubili. In če bo treba, bomo tudi resnico spet spremenili.

Ampak, jaz, pisec te pravljice, pa domovanje kralja Matjaža iz svojega otroštva pod Peco res dobro poznam, nikdar ob njem nisem videl ne njegove speče vojske in kraljice Alenke, ne speče, ne budne, zato trdim, da ta Alenčica, ki se nam zdaj ponuja, ni niti približno tista ta prava, ki naj bi rešila podalpsko kraljestvo. Je le njen surogat, obsojena na kratkotrajno - če - vladanje, čeprav jo nam podanikom prekucniki prodajajo za suho zlato.

No, sam sem, vsaj mislim tako, le kolikor toliko pismen in nisem čisto neuk, zato niti najmanj ne verjamem, ne v novo pravljico in ne v to Alenčico. Zame je ona le vmesna epizoda, pred novo in  nepredvidljivo zgodbo te lepe, a nesrečne podalpske dežele. Resnični novi rešitelj dežele pred ponovnim zlom pa bo moral res imeti  pravo vizijo, pogum in pravo vojsko ter tudi sposobnost za uresničitev svoje naloge. In predvsem, podanike, ki bodo vanj verjeli.

torek, 12. februar 2013

Kdo govori resnico - komu verjeti?

Kaj je torej resnica, to je zdaj vprašanje, da malo parafraziram dilemo Hamleta.
Seveda pa si je potrebno pred razmišljanjem in ustvarjanju svojega mnenja  o "resnici" najprej ogledati in poslušati vsebino Janševega nagovora Zboru za republiko v Ljubljani na linku:

http://www.youtube.com/watch?v=IKeMOvlBj-c&feature=player_embedded

in nato še v TV dnevniku 11.2.2013 predstavljene izjave nekaterih članov odbora za pravično in solidarno družbo, na linku:

http://tvslo.si/predvajaj/ostri-odzivi-na-jansev-govor/ava2.158363884/


Ko človek gleda in posluša oboje, se resno vpraša, kje v Janševem govoru je beseda o tem, da so protestniki levi fašisti. Kot sem jaz prebral in slišal njegov govor, je z izjavo o pojavu levega fašizma označil določeno ravnanje določenih politikov ob določenem dogodku, ni pa s tem nikakor enačil udeležencev protestov.

Vodtiteljica dnevnika Jeseničnikova se je v TV dnevniku 11.2.2013 celo eklatantno zlagala, ko mu je dobesedno pripisala to izjavo. V čigavem interesu so torej taka popačenja v poročanju javnega medija in zavajanju javnosti?  Lahko je samo v interesu načrtovanega razpihovanja mržnje in netenja razkola med državljani ter ustvarjanju klime pomoči k padcu vlade in dokončni odstanitvi nezaželenih političnih osebkov. Seveda se tako poročanje dominantnih medijev potlej v javnosti zakupi in postane "argument" za koncertrirano blatenje in napade na Janšo. Če že mora vlada pasti iz objektivnih razlogov, naj pade v skladu z ustavo, torej z odstopom ali pa s predpisano ji izglasovano nezaupnico s strani večine poslancev državnega zbora.

Neverjetno hitra pa je bila to pot tudi reakcija in obsodba Janševega "sovražnega" govora s strani dosedanje varuhinje človekovih pravic. Ja, če je to oportuno, zna tudi varuhinja hitro odreagirati, čisto drugače kot v hujših primerih sovražnega govora in kratenja človekovih pravic in njegovega dostojanstva v preteklosti.

Razširjene in celo večkrat ponavljane izjave "odbora" sem si ob hkratnem zgražanju ogledal in poslušal tudi na drugih TV in RA kanalih. Je mar res mogoče, da je del naše leve "inteligence" tako plitek na umu, da so iz njenih ust na osnovi namerno potvorjenih dejstev prihajale tako obtožujoče in žaljive besede, kot so jih izjavljali omenjeni odborniki pred nastavljenim mikrofonom in kamero. No, jaz v samo njihovo plitkost niti ne verjamem, bolj v njihovo podlost, pokvarjenost in kupljivost. Škoda, da v videu TV SLO niso bili predstavljeni vsi govorci in pa nekatera mnenja v celoti . Dren pred kamero in mikrofonom je bil kar precejšen. Verjetno pa je bilo celo za RTV SLO preveč absurdnosti in laži v nekaterih  izjavah. Izjave Svetine o Janši kot nikakršnem politiku in državniku, moraliziranje, zahteva po odstranitvi Janše in pogojno "sloveniziranje" državljanov s strani Hribarjeve, podtikanje Lipiča o grožnji z vojsko in policijo s strani Janše (sam pa je nedavno zlorabil veteransko združenje za napade na legalno vlado), insuniacija Goloba glede najetja 25 milijard evrov posojil v času prve Janševe vlade (a molk o dejanskem takratnem ravnanju vplivnežev iz ozadja in uprave NLB), pa še kaj in še nekateri.....do Miheljaka, kar človek enostavno ne moreš verjeti. In na vprašanje prisotne novinarke(?), kaj pa je alternativa sedanjemu stanju in predsedniku vlade, odgovora ne vedo, čakajo, kaj se bo iz tega izcimilo. Hribarjeva celo izjavi, da to ni več njihova stvar, glavno, da se za vedno iznebimo Janše.
"Strokovnosti" in izkušenj glede diskriminiranja, podtikanj in blatenj svojih političnih nasprotnikov, da kaj več ne omenim, lanserjem samo ene, njihove edine "resnice", res ne manjka. Izkušnje iz ne tako davne preteklosti to potrjujejo in govorijo same zase.


 Kaj je po mojem videnju in slišanju trezna razlaga vzrokov nekega dejanja oziroma dogodka, kaj pa spet demagoško podtikanje in insuniacije kot protiargument, pa si lahko ogledate na spodnjem linku - posnetku Odmevov na RTV SLO1 z dne 11.2.2013.

http://tvslo.si/predvajaj/juhant-in-keber-sovrazni-govor-v-politiki-in-medijih/ava2.158374802/

Ja, tako je s to našo slovensko resnico, vsak si jo tolmači po svoji potrebi, s čimer ni nič narobe, a hudo postane stvar nevarna, ko se jo zlorablja v podle politikantske in profitarske namene, ceno za to pa plačujemo državljani - davkoplačevalci.