Public enemy... konec nedotakljivih?

Public Enemy: Bavčar in Šrot sta obsojena. Kdaj bo Janković?


Pod tem naslovom se avtor Stanislav Kovač v svojem prispevku v Financah dne 25.7.2013 sprašuje, je mar  s prvostopenjskima drastičnima obsodbama v Sloveniji res konec obdobja nedotakljivih.

Foto: Demokracija

Sam tudi približno ne verjamem, da je s tema obsodbama pri nas konec nedotakljivih. Za zdaj gre predvsem za pilatovsko umivanje rok pravosodnih organov zaradi njihove predhodne (politično dirigirane?) pasivnosti in/ali celo sodelovanja pri tajkunizaciji Slovenije. Seveda v preteklosti vrhovni kontinuitetni  politiki niso pričakovali, da bo zaradi pohlepnosti prišlo med v podnaslovu omenjenimi oligarhi, katerim je pred tem politika celo vsiljevala velika državna podjetja, računajoč na kasnejše finančne protiusluge, celo do ravsanja in prevzema plena. Zaradi nevoščljivosti in kasnejših osebnih zamer pri njihovem plenilskem pohodu do prevzema velikih državnih podjetij, je prišlo celo do kazenske ovadbe s strani tistega, ki je izgubil načrtovani plen, proti ostalima dvema. S tema obsodbama si verjetno tudi v te nečedne posle vpleteni politiki skušajo oprati čast in dobro ime. Doklej še?

Kdaj bo obtožen ali celo obsojen Janković, se v članku sprašuje Kovač.

Počakati bo pač potrebno, da bo znan izhod trenutnih trenj na liniji Kučan - Janković - Bratovškova. V svojem blogu tukaj sem pred časom napovedal upor Jankovića v primeru, da se ga bi hotela levica zaradi neposlušnosti ali nesposobnosti znebiti. Nesposobnost za sestavljanje vlade se mu je že izkazala, neposlušnost in protiudar bosta verjetno še sledila, če izgubi podporo stricev in tet v ozadju in ospredju ter primat v stranki.

Kazni zadnjih treh obsojenih, Bavčarja, Šrota in Kordeža so glede na dosedanjo prakso sodišč drastične, posebej preseneča povišana kazen za Kordeža. Je pa te kazni še vedno potrebno presojati skozi očala trenutnega interesa politike, ki se je zaradi razjarjene in že tolikokrat prevarane javnosti zbala za svoje pozicije in privilegije, ter tudi kot reakcijo pravosodja na obtožbe javnosti in dela politike glede  trajne neučinkovitosti sodstva in tožilstva. Če bi naša pravna država od osamosvojitve sem delovala normalno in v skladu z zakonodajo za vse enako, bi se mi kazni morda zdele celo prenizke, saj bi se akterji v taki državi vnaprej zavedali posledic svojih nečednih rabot, tako pa so pač računali na ustaljeno pravno prakso, ki jo je določala politika v skladu s svojimi interesi. In vsi obsojeni so bili del te politike, nekateri celo pri samem vrhu.

Seveda sedaj mnogi že trdijo, naše pravosodje vendar deluje. Ampak, saj deluje že vseskozi od osamosvojitve, samo kako in za koga. V preteklosti podarjeni privilegij sodniške dosmrtnosti s strani državnega zbora, je po mojem mnenju bila nagrada za zlizanost pravosodja z določenim delom politike, neprestane (politične) rošade in vpletanja na potek zadev na tožilstvih pa prav tako povedo svoje. Ni treba biti strokovnjak, da prideš do tega spoznanja, podatki glede števila sodnikov na prebivalca ter povprečen čas sojenja povedo vse. Ko nam je to dokazal celo najeti tuj sodni izvedenec, smo ga zaradi tega celo žalili in ga nagnali domov.

Seveda bom z zanimanjem spremljal nadaljnji potek sojenja glede na pritožbi Bavčarja in Šrota, ne izvzemam niti Janše, a posebej skrbno bom sledil usodi dovčerajšnjega Kučanovega maziljenčka Zorana Jankovića. Z njegovo obravnavo in usodo v kazenskih pregonih in sodnem postopku pade ali pa obstane usoda naše pravne in politične prihodnosti. Posebno poglavje ob tem pa je seveda tudi proces prepotrebne prenove celotnega pravosodnega sistema, zaradi njegove večje učinkovitosti ter uspešnosti, s tem pa tudi resnične neodvisnosti in ponovnega zaupanja vanj.

Morda pa se v Sloveniji s pravno državo in pravosodjem, seveda za vse državljane enako, končno le kaj premika in resno premakne. Upam da tudi to še doživim, nisem več namreč rosno mlad.

Slamnata premierka

Slamnata premierka ...., dobra in zelo aktualna prispodoba in ve se, kot beli dan, čemu in zakaj! Uporabil jo je spoštovani kolumnist in komentator  v Financah.si, Dejan Steinbuch, čigar prispevke vneto prebiram in seveda tudi pokomentiram, a tam v Financah z drugim nickom.

Mene je ta trenutno aktualna, a žal realna prispodoba vzpodbudila, da spet stegnem svoj jezik ter po nekaj tedenskem "počitku" in besu zaradi občutka nemoči, da v tej usodni situaciji za obstoj demokratične Slovenije z javno besedo človek sploh še lahko vzpodbudi koga v javnosti, da ti ob tvojem pogledu in obravnavi aktualnih dnevno političnih dogajanjih ter opozarjanju na dejansko rekomunizacijo Slovenije, da prav ali pa te argumentirano zavrne.

Kakšen slučaj - ali pa logična posledica pomanjkanja mojega družbenega, ekonomskega in političnega znanja - med tem časom mojega blogerskega molka sem prebral nekaj literature svetovnih velikanov s tega področja, še kako aktualne za današnja dogajanja, Hayeka, Friedmana, Krugmana ... V njihovih obravnavah, pogledih, analizah, ugotovitvah in povzetkih zlahka spoznaš vzroke in dejanske posledice, ki so vodile v propade različnih ideologij ter sprožala usodne dogodke in stanja v svetu, celo propade držav. In ta dejstva so izgleda danes še vedno aktualna in spet tu, prav na našem pragu - kot da se ravno Slovenci iz novejše zgodovine nismo ničesar naučili. Prepričan sem, da naša novodobna ekonomska, humanistična in politična (ne)inteligenca vse to pozna, a eni še vedno trdno držijo v svojih rokah vzvode, ki na račun kolektivizacije in socializacije še vedno omogočajo "hlapčevstvo", drugi, ki bi znali in hoteli to spremeniti na bolje, pa v taki mafijsko organizirani in interesno povezani družbi nimajo minimalnih šans, da v tem trenutku kaj spremenijo.

In kako to maligno stanje v državi sploh spremeniti? Morda pa z naslednjimi državno zborskimi volitvami? Malo morgen! Če dve, tik pred volitvami ustanovljeni stranki-listi, na račun kasnejšega kupčkanja za vpliv in denar lahko tako usodno krojita finančno politiko države, usodo  javnega sektorja ter nezadržnega propadanja gospodarstva in posledično s tem izgube delovnih mest, je z razumom volilcev in davkoplačevalcev nekaj hudo narobe. V potrebne spremembe samo s pomočjo predčasnih ali rednih parlamentarnih volitev ne verjamem več, sploh po načinu sesutja zadnje Janševe vlade, kjer se je jasno pokazalo, kar sem predhodno zapisal . Dokler bodo glavni podporniki zagovarjanja in izvajanja te politike finančno obvladovani najvplivnejši javni mediji, sploh pa kot ekesekutorji vnaprej določenih "krivcev", ki bi lahko ogrozili nemoteno delovanje kontinuitete socialistične miselnosti in odnosa do kapitala, dela in demokracije, se lahko - in se - stanje samo slabša. In rezultati volitev so ob tem vnaprej predvidljivi.

No, da se na koncu povrnem k slamnati premierki, kot sinonimu in eksekutorju vladanja starih in novih "rentniških" struktur iz ozadij. Samo čakam še in se sprašujem, kdaj bo pri tej samovšečni "slami" (tudi v glavi?) zaradi njene prepotentnosti, sprenevedavosti, arogantnosti, nesramnosti in po njenih dnevno političnih potrebah tudi lažeh, prišlo do samovžiga. Še najverjetneje pa bo zaradi neobvladovanja razmer v državi in pritiskov od zunaj prav kmalu prišlo do namernega zažiga te "slame" s strani rdečega "Frančka-piromančka", ki se bo potlej prvi znašel pri gašenju, a bo spet vodo zlival mimo plamena. No, eden ali drug vzrok jo bo upepelil, zasmrajeni dim pa se bo še dolgo dvigal visoko v zrak in kazal daleč naokoli, kje so državljani še vedno tako neosveščeni, da jim je žito, namesto da bi ga poželi, ostalo na njivi in se spremenilo v navadno slamo, zrnje pa so medtem pozobali ptiči.