sobota, 23. oktober 2010

Fenomen, imenovan Slovenija in njeni državljani

V moji ljubljeni deželi Sloveniji stanje zadnja leta res ni več rožnato. Neverjetna diferenciacija državljanov na revne in bogate, na priviligirane in brezpravne, na brezposlene in slabo plačane zaposlene, na naše in vaše, .... Vrstijo se afere za afero, dogajanja in odkritja nepravilnosti na vseh področjih pa kar kipijo iz lonca, imenovanega Slovenija. Poglejmo:

- Patrija
- bulmastifi
- tajkuni
- NPU
- neukrepanje organov pregona in nadzora
- neučinkovitost in politično arbitriranje (večine?) sodstva glede prioritet sodnih primerov
- sporna državna odlikovanja in presoje političnih dogodkov s strani predsednika države
- poskusi politične odstranitve generalne tožilke,
- sesuvanje javnega zdravstva in pokojninskega sistema
- politično in mafijsko vodeno bančništvo
- Stožice z vsemi svojimi aspekti
- manipulacije občinskih in državnih veljakov s kmetijskimi/gradbenimi zemljišči
- kadrovska čiščenja po politični liniji ali osebnih koristolovskih interesih visokih politikov
- nezakonito/neupravičeno visoke plače in nagrade managerjev podjetij v državni lasti
- državno zadolževanje preko vseh razumnih meja
- šlamparije pri popisu in vrednotenju nepremičnin,
- korupcija povsod in vsak dan
- klientelizem
- šolska in študentska problematika
- in še in še .....

Postavlja se mi vprašanje, zakaj državljani Slovenije vse to toleriramo in kako dolgo še. Kaj je v nas, da se ne premaknemo iz hipnotičnega stanja mrtvila in apatičnosti, ko nam je izgleda vseeno kaj bo jutri, da le nekako preživimo danes. Zakaj smo tako močni v besedah, odpovemo pa v dejanjih. Zakaj danes preklinjamo in krivimo politike, ki da so krivi ali pa odgovorni za nevzdržno socialno stanje delavstva in upokojencev, jutri bomo pa ponovno volili iste ali njihove klone. Smo res taki mazohisti, ovce, naivci, nevedneži, za hlapce rojeni, servilneži...? Nam v podzavesti še vedno vlada defaultirani strah iz svinčenih časov. Morda, ampak zakaj so taki tudi mladi. Kaj je v njihovih glavah, da jim ni mar kaj se dogaja danes, da ne rečem kaj bo šele jutri. Kaj so pravzaprav današnji sindikati, zakaj tako razdrobljeni in s tem hočeš nočeš neučinkoviti. Za nekatere se ve, da so še vedno transmisija kontinuitete. Zakaj v Franciji, Grčiji, Nemčiji in drugod lahko z demonstracijami zahtevajo in branijo svoje pravice, pri nas pa ljudi spravijo na cesto le takrat, ko je v ozadju določen politični interes, ne pa ekonomsko socialna problematika državljanov. Zakaj so tako "umrtvičeni" nadzorni organi, organi pregona, kje so civilne družbe?
Le kdaj se bo spet pojavil kak novi "mesija", ki bo počistil ta Avgijev hlev, državnik, ki nas bo prebudil iz mrtvila in nam vlil upanje ter hrabrost, da se bomo borili za svoje pravice, zaslužene seveda, ne podarjene.

Ne znam si razložiti zakaj je tako, res ne. Morda pa veste vi? Ta post pa naj bo moj prispevek k premiku, najprej v naših glavah, seveda.

nedelja, 10. oktober 2010

Izguba Koroške

Danes slavijo Avstrijski nemškutarji - danes imenovani Heimatdienst - in celotna Avstrija 90 obletnico plebiscita, ki je bil v coni A, s tem pa tudi avtomatično v coni B, izglasovan v korist Avstrije in na škodo Slovenije. Več pa tukaj

In kot se je kasneje izkazalo, je bilo temu tako, ker Slovenci onkraj meje takrat prav tako niso kaj dosti razmišljali zgodovinsko in vizionarsko. Podlegli so propagandi in zavajanju nemškutarjev. Po tem se vidi, da so res naše krvi. Pa še takratna oblast v Ljubljani oziroma v Beogradu jih je pustila na cedilu. Sicer pa, mar danes mi, tostran meje, razmišljamo kaj drugače? Mar sploh upoštevamo zgodovinska dejstva polpretekle zgodovine v našo škodo, mar sploh mislimo na jutri? Mar je današnja slovenska oblast kaj drugačna kot tista leta 1920, ki se ni znala ali hotela upreti delitvam takratnih velesil? Tudi ta danes dela usodne napake, ki nas bodo jutri drago stale.

Posledice bodo kmalu tu, jutri bodo rezultati lokalnih in županskih volitev, nato morska meja,... sledili bodo rezultati državno zborskih volitev.... Morda se pa motim za vnaprej, morda pa le komu kapne, da ne bo spet tista minimalna razlika volivni glasov odločala, morda se pa danes le kaj zasuče. Dvomim...

Nekaj mi je pa jasno, ko nekaj izgubiš, ni nikoli več tvoje, tako kot Koroška onstran meje, dežela korenin mojih prednikov in zibelka slovenstva.

nedelja, 3. oktober 2010

Pink TV - "na slovenačkom"

Dolgo napovedan start omenjene TV hiše v Soveniji se je pričel. Prejšnji teden bojda s koncertom na enem od ljubljanskih trgov, in to celo Prešernovem. Kakšen Paradoks, veliki poet se je verjetno v grobu obrnil!

Ko sem malo pobrskal in poguglal po internetu, sem kmalu ugotovil zgodovino, lastništvo, politično pripadnost in njihove povezave v bližnji preteklosti ter ostale reference omenjene TV hiše. In celo na kabelskem omrežju mojega mesta sem jo že našel! In kaj nudi, pravzaprav naj bi nudila? Verjetno isto vsebino, ki itak že preplavlja večino slovenskih privatnih TV hiš, če upoštevam tudi ugotovitve v intervjuju z lastnikom v spletnem Reporterju. Mar že ni dosti cenenega poneumljanja slovenskega TV občinstva, ki mu v teh kriznih časih itak preostane samo še buljenje v TV sprejemnike, za veliko večino državljanov denarja za drugačno kulturno življenje itak zmanjka.

Ko tako razmišljam, pač ne morem mimo bojazni, da je poleg ostalih "kulturnih" in "mafijaških" komponent balkanizacije Slovenije, prihod srbskega Pink-teveja, pa čeprav v slovenskem jeziku, samo še en velik kamen v mozaiku novodobnih "skupnih jeder". Zato uporaba beseda paradoks pri omembi Prešernovega trga.

P.S. Hrvati so jih menda gladko zavrnili, s tem so nam spet pokazali, da so bolj neservilni kot mi.

sobota, 2. oktober 2010

Komentar

V spletnih Financah je bil 30.9. 2010 priobčen članek z naslovom:



Pahor: Kot premier postajam vedno zahtevnejši do ministrov


Eden od komentarjev:

Gospod prime minister, ozrite se nazaj čez ramo, ministri se vam smejejo,... ozrite se navzdol, ljudje vas preklinjajo...in ozrite se še v nebo, Bog oče se je zjokal nad vami.


Se strinjate?