Prikaz objav z oznako moji komentarji. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako moji komentarji. Pokaži vse objave

nedelja, 16. februar 2014

Ko naravna ujma mine, posledice ostanejo, pojavijo pa se ideje ....

 
 foto siol


Ko nas prizadenejo naravne nesreče velikih razsežnosti, teh pa zadnje čase v Sloveniji res ne zmanjka, ni nič čudnega, da postanemo hudo zmedeni in nepredvidljivi, do trenutka, ko dojamemo obseg in posledice nesreče, dojamemo potrebo in zmožnost reševanja ljudi in imovine ter  potrebe po sanaciji posledic in ko končno pričnemo razmišljati bolj trezno in na daljši rok. Pri tem pa se nam lahko pripeti tudi, da pričnemo nizkotno razmišljati, kako iz nesreče drugega izvleči korist zase.

Značilno za miselnost v glavah zagovornikov socializma ter drugih kolektivizmov je, da mora država v ekonomiji in družbi s plani in naknadnimi korektivnimi ukrepi urejati vse, od cen surovin, izdelkov ter storitev do prerazdeljevanja dohodka in dobrin. Tak pristop se je doslej povsod v svetu izkazal za neučinkovitega. Zmanjka namreč motiviranosti in iniciative za predhodno ukrepanje, tako posameznikov kot družbe.

Nedavna grozovita naravna nesreča zaradi požleda in odpravljanja njegovih posledic  je žal tudi na tem področju ponekod pokazala veliko pomanjkanje ustrezne organiziranosti zaščite in reševanja v primerih naravnih nesreč in pravočasnih ukrepov v skrbi za gozdove, vodotoke in ostalo infrastrukturo ter pri načrtovanju in vzdrževanju elektrovodov in daljnovodov vsek kategorij. Ampak tokrat je izgleda v največjem obsegu prizadelo drevje, tako v gozdovih kot v drevoredih, sadovnjakih in še kje.

V takih primerih in razmerah epskih razsežnosti se mora država takoj odzvati prva, učinkovito in najbolj odgovorno. Toda kako? Sploh vemo kdo, kako in s čim, sploh znamo, sploh zmoremo? Na ta vprašanja se bomo morali po opravljeni analizi vzrokov in posledic te nedavne naravne katastrofe pogovoriti odkrito in pošteno že jutri, ko mine najhujše. In to v vseh sredinah in na vseh nivojih ter seveda sprejeti sankcije za sedanjo eventualno neodgovornost, neučinkovitost in nepravočasno ukrepanje ali pa sploh neukrepanje.

V nedavni oddaji Odmevi na TVSlo1 je premierka glede sanacije škode v gozdovih med drugim poudarila, citiram njeno izjavo: "Naša želja pa je, da ta les ne bo poceni razprodan v tujino in tudi tu vlada pripravlja rešitve". Bojim se, da se za to izjavo skriva nekaj drugega, res se bojim, da gre za načrtovano pritajeno državno mrhovinarstvo, opravičljivo z navidezno skrbjo za  oškodovance v nedavni gozdni ujmi. Bojim se, da smo po neprespanih nočeh zaradi ujme spet v stanju, ko razmišljamo drugače, grdo rečeno, kaj se bi dalo iz te nesreče potegniti v korist države.

Bojazen premierke, da bi oškodovanci oziroma lastniki podrtega in polomljenega drevja sami prodajali prisilni posek po nižjih tržnih cenah Avstrijcem, bi rada vlada s kakšno novo/noro uredbo ali celo zakonom z ustanovitvijo nekakšnega holdinga, prodajo tega lesa prisilno preusmerila od oškodovancev v svoj fond, nekakšen državni holding ali gospodarsko družbo, v stoodstotni lasti države in pod okriljem Soda, po njenih vsiljenih "zaščitnih" cenah. Ta les bi seveda kasneje holding prodajal sam ali pa preko izbranih koncesionarjev po nekih drugih cenah, odvisnih od situacije na trgu ali, česar se najbolj bojim, po nekakšnih dumpinških cenah določenemu preferiranemu kupcu znotraj ali zunaj države Slovenije. In glede na izkušnje z izvajanjem dosedanjih vladnih ukrepov v zvezi s sanacijo bančnih lukenj ter škandali posameznih ministrov in poslancev, ko so skrbeli predvsem za svoje koristi, javno dobro pa jim je bila deveta briga, se močno bojim, da je ta vladna ekipa res zmožna izpeljati načrtovane ukrepe tako, da bodo spet imeli od tega korist samo "naši" izbrani posamezniki ali interesna združenja. Seveda, kot je že v navadi pri nas, ko ustanovimo kak holding, bodo v vsakem primeru ta kratko potegnili v holding porinjeni, profitirali pa "državni" mešetarji in proračun. Če pa bo načrtovani holding pri tem poslu imel kakršnokoli izgubo, bo pa le ta itak spet prešla na hrbet davkoplačevalcev.

Bere se že v nekaterih medijih o najetju potrebnega posojila v tujini, da bi s temi sredstvi odkupovali les od lastnikov. Po nekaterih ocenah v medijih naj bi ta namenska državna gospodarska družba za zagon potrebovala okoli sto milijonov evrov, da bi lahko odkupovala presežni les z območij, kjer ga je ledena ujma poškodovala Že itak prizadeti lastniki bodo seveda obvezani podrti in posekani les iz gozdov pospraviti v predpisanem času, za povečane stroške prisilnega spravila v nemogočih razmerah in pomanjkanju ustrezne tehnike ter usposobljenih izvajalcev, jih, kot po navadi, nihče ne bo vprašal.

Vsekakor je še prezgodaj napovedovati, kako bodo načrtovani vladni ukrepi potekali, predvsem se bojim, da prav hitro in v korist oškodovancen ne. Ni moj namen v tem članku destrukcija načrtovanih vladnih ukrepov, želim in opozarjam le, da se ta omenjena črna možnost "pomoči" prizadetim ne bi zgodila. Žal, v medijih doslej še nisem zasledil kakšnega prav velikega naprezanja ustreznih zbornic, kmetijskih ali gozdarskih združenj, da sami ali v povezavi z oškodovanci s potrebnimi ukrepi ali zahtevami vladi aktivno posežejo v hitro in učinkovito ukrepanje. Kvečjem se oglašajo in opozarjajo na probleme pri saniranju gozdov, infrastrukture ali elektrovodov določeni zaskrbljeni posamezniki, katerih glas pa se v medijih sploh ne pojavlja ali pa prehitro izgubi.

Upam, da nas medtem ne zadane še kakšna druga naravna ali finančna nesreča ali ponovitev že doživetih.

torek, 21. januar 2014

Je Šoltesu padla sekira v med?





Igor Šoltes
foto rtv slo

Tole nekaj tedensko politično in medijsko nategovanje okrog novega ministra za zdravstvo po nepreklicnem odstopu prejšnjega, Erjavčeva cincanja in sprenevedanja glede njihovega novega kandidata ter njegov strah pred odgovornostjo zaradi eventualnega ponovnega neuspeha novega ministra pri urejevanju kaotičnih razmer v zdravstvu, že predolgo časa presega vse meje razumnega.

Premierka se je končno le odločila, da temu naredi konec. Spoznala je, da je zaradi dosedanjega neukrepanja ogrožena trdnost te pridobitniške koalicije ter s tem sladkost njenega vladanja brez kančka posluha in odgovornosti za povzročeno nacionalno ter ekonomsko škodo. Njen(?) izbrani kandidat g. Šoltes naj bi bil dovolj kredibilna oseba, da bi ob pomoči ostalih dveh vladnih koalicijskih partnerjev ter usmerjeni podpori režimskih medijev v svoji politični nameri uspela, nepredvidljivemu Erjavcu pa s tem prepolovila kvoto ministrov njegove stranke. Obenem bi mu s to potezo javno dokazala nesposobnost njegove stranke in njega, da pravočasno najde in predlaga ustrezno strokovno osebo za zahtevno ministrsko mesto, s tem pa mu tudi za nekaj časa zavezala jezik, kajti dva gostobesedneža sta v eni vladi le preveč.

Ampak, njen kandidat Šoltes ni od muh. Kot naročeno mu je prišlo v celofan zavito osebno zamerljivo  nasprotovanje s strani leaderja SD-ja Lukšiča, češ, imenovanje Šoltesa za ministra pa ni v skladu z demokracijsko higieno in volilnimi rezultati strank koalicije. Ali eno ali drugo, oboje pa vsekakor ne, to bi bila zloraba demokracije. Pri tem pa je enostavno prezrl podobna delovanja svojih strankarskih predhodnikov v preteklosti. Kakšna politična etika in morala ortodoksnega socdemokrata! To bi po njegovem vendar morali volilci znati ceniti in nagraditi z javnomnenjsko podporo njemu in njegovi SD, kot vselej doslej ob njegovih javno izraženih nebulozah, všečno namenjenih podpovprečno razmišljujočemu slovenskemu volilnemu telebanu. In Šoltes, ki je bil sprva nad ministrovanjem iz "strokovnega" vidika "kao" navdušen in počaščen, se svoji načrtovani stranki zaradi ministrovanja pričakovano ni hotel odpovedati, saj bi mu le to omogočalo idealno priložnost pri afirmaciji njega osebno ter  načrtovane stranke v javnosti. Ja, zaslutil je novo, boljšo priliko, skratka, padla mu je sekira v med ob Lukšičevem nasprotovanju, kot pravimo ob taki priliki.

Genialna poteza, ta Šoltesova argumentirana odklonitev prevzema resorja zdravstvenega ministrstva, njegovi obrazložitvi niti ni kaj dosti oporekati. S svojo dokončno zavrnitvijo premierkinega povabila  je dobil nepričakovano dodatno publiciteto v medijih in javnosti, z vsebino obrazložitve razlogov pa je hote ali nehote namočil celotno vlado in neznačajneže v njej, namočil je konkurenčne stranke in se pri tem še okitil z areolo poštenjaka, načelneža ter osebnosti, ki jo je vsekakor potrebno podpreti na naslednjih državnozborskih volitvah. Tega niti njegovi "lanserji" iz ozadja niso pričakovali, res, sekira je tokrat tudi njim padla v med. Zdaj je samo še potreben medijski spin za "dovajanje" dovolj kisika v to žerjavico, da se bo lahko kovalo novo politično železo. S tem bi imela nova načrtovana Šoltesova stranka Verjamem zagotovljeno prosperiteto ter verjeten vstop v parlament, kjer bi seveda lahko krepko mešala štrene na levici in sredini po scenarijih kontinuitetnikov iz ozadij, posredno pa tudi vplivala na nadaljni potek demokratizacije, pravzaprav njenega zaviranja. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa, tudi "samoupravno" ne. Jaz sicer rad dodam, da to vedno ne drži, sploh če drevo zraste na bregu.

V to, da bodo novega ministra kmalu določili in ustoličili verjamem, ampak v to, da bo le ta, kdorkoli si že bodi, uspel v zdravstvu v teh skorumpiranih političnih razmerah kaj spremeniti na bolje za zdravje državljanov in zdravstvo samo, pa niti približno ne. En sam človek lahko kvečjemu še kaj dodatno pokvari.

Verjamem v Verjamem? Bolj malo, ampak nikoli se ne ve vnaprej.

nedelja, 25. avgust 2013

Luka, Gašparček in TV klub

Sinočnji TV klub na PO(M)P TV je ponovno pokazal vso bedo naše politike, politikov, medijev in medijcev. Sprenevedanja in neodkritost nekaterih prisotnih politikov - Jakiča, Erjavca, Kočevarjeve in Laha - so bili njihovi odgovori na konkretna vprašanja voditeljice, ali gre v primeru imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper spet za dogovorjeno in usklajeno politično kadrovanje. V odgovorih nekaterih prisotnih so spet sledila obtoževanja pretekle vlade za zatečeno stanje kadrovanja s strani politike (kaj pa preteklih?), kot vzrokih za grehe sedanje, in pa, kako se sedanja vlada trudi presekati tako ravnanje.

Kaj ne bi bilo s strani Jakiča bolj enostavno, pošteno in modro odgovoriti na zagatno vprašanje voditeljice, zakaj je bil po trditvi Repovža iz Mladine na Twiterju, da je bil imenovan Gašpar Gašpar Mišič za člana gospodarske delegacije za Azarbejdžan naveden kot predstavnik Luke Koper že pred časom, da naj na to vprašanje odgovori gospodarski minister, ne pa da je to komentiral on sam. In pa tisto nakladanje, da vlada z imenovanjem nima nič, saj o tem odloča nadzorni svet. Zaboga, le kdo od normalno in razumno razmišljujočih pa danes še verjame v to. Kaj pa je bil dejanski namen zadnje zamenjave predsednika nadzornega sveta Luke? Prepletenost interesov politično gospodarskih intereseov omrežij, njihove koristi in trenutna oblast z ustreznimi namestitvami članov nadzornih svetov pač imajo to moč, ki jo seveda z veseljem uporabljajo in zlorabljajo. Jakičevo navijanje za mednarodni razpis v zadnjem primeru političnega kadrovanja se mi pa zdi sprenevedanje za vzgled. Le kaj bi na to rekel njegov šef, ki vleče niti v primeru Gašparja, če bi Jakič mislil resno.

Kako verjeti vedno izmuzljivemu politiku na čelu stranke Desus, Erjavcu, da politika lahko predlaga/nastavi svojega človeka, če je ta strokovnjak. Pa smo spet tam, ko se moramo vprašati, kdo lahko določi nekoga ter po kakšnih kriterijih, da je strokovnjak, ne pa "naš" človek. Doslej se je še vedno vse prevečkrat pokazalo, da je bil predhodno imenovan "strokovnjak" v bistvu "naš" človek. Pa naj gre za Časarja, Podobnika, ... kaj bi sploh našteval naprej, seznam je skorajda neskončen. Se še spomnite neke akreditacijske komisije, s katero naj bi presekali to stanje in ravnanje politikov in ki naj bi o ustrezni strokovnosti možnih kandidatov za najodgovornejša mesta v javnih institucijah, upravi, državnih podjetjih in ustanovah meritorno odločala. Ampak zakon je dovoljeval (in še?), da se kljub predlaganemu "strokovnemu" kandidatu, politični funkcionar odloči po svoje. Kot mi je poznano, je prva to storila vehementna zagovornica enakosti pred zakonom, ministrica Katarina. In tudi v tistem času je Erjavec tedanji vladi in njenim početjem držal štango, tako kot danes, čeprav so ga takrat neprestano pribijali na križ. A zanj je pomembno, da politično preživi vsako vlado.

Tudi predstavnica Državljanske liste, Katarina Kočevar, se ni prav verodostojno odrezala s trditvijo o naporu in dejanjih njene stranke, da se prekine s prakso vpletanja politike v kadrovanje v državnih podjetjih - zadnji tak primer nasprotnega ravnanja je imenovanje Maherja v nadzorni svet Elesa, pa čeprav je bojda strokovnjak(?) za to.  Čeprav je morda o naporih njene stranke v njenem komentarju mislila osebno resno, in osebno mi je tudi sicer simpatična ter verodostojna, ji nad glavo visi famozni demoklejev meč, imenovan Virant. Ta pa itak ves čas in vedno bolj uporablja nesprejemljive metode in finte za svoj politični obstoj, stranka pa mu medtem neozdravljivo hira.


Predstavnik SD-ja, Matjaž Han me ni prepričal s svojo izjavo, da politična oziroma svetovnonazorska pripadnost kandidata za nek položaj zanj ne sme biti ne prednost in ne ovira. Tako naj bi v resnici bilo, ja, ampak te njegove lepe besede so pač namenjene samo za potrebe glasov volilcev, ni kaj. Bolj ga moti to, da Gašpar zapušča ladjo, ki že od svoje splovitve tone, kot pa njegova ustreznost in sposobnost, da vodi luko, kjer naj bi ta ladja našla svoj pristan. Žal izkušnje iz preteklosti v kadrovskih zadevah in tudi dosedanje ukrepanje njegove stranke  v zvezi imenovanjem GGM-ja na položaj predsednika uprave Luke Koper, kažejo prav na to, da so te besede res samo za potrebe volilnih glasov. Samo poglejte zadnje javnomnenjske raziskave o rejtingu SD-ja po bučanju, obtoževanju in kričanju predsednika njegove stranke Lukića ob teh dogodkih.


Skakanje v besedo gostom s strani kolerične in včasih že prav nesramne voditeljice oddaje Petre Kerčmar, kar je že skoraj njena stalna praksa, ko odgovori ne gredo v "pravo" smer, pa je že spet poglavje zase. Razprava in odgovori gostov se enostavno ne morejo razviti k pojasnitvi njihove "resnice". Do novih potrebnih iztočnic diskutantov za preverjanje drugačnega ali podobnega mišljenja gostov enostavno ne pride, vse se mora odvijati v skladu že vnaprej pripravljenega scenarija, mainstreama in uredniško postavljenega zaključka, pa še kaj bi se našlo na račun vodenja in zaključkov oddaje.


Seveda sem osebno prepričan, da si ob in po tej oddaji razmišljujoči gledalci pač mislimo v večini, da je bilo vse okoli Luke, neusahljivega vira toka javnega denarja, splanirano in  dogovorjeno že daleč nazaj. A kot se vedno kdaj kaj nepredvidenega zalomi na vsaki poti, se je tudi tokrat zgodilo ravno to. Javnosti,  kljub temu, da je še vedno usodno razdeljena na dva ekstremno nasprotna pola,  je bilo izgleda to pot pač že vsega dovolj, zagnala je vik in krik, mediji so pa tudi zavohali priložnost za večjo gledanost in s tem še večji priliv od oglaševanja. In tako se je snežni plaz utrgal, le tega še danes ne vemo, kdaj in kje se bo ustavil ter koga bo odnesel ali pokopal pod seboj.

Da pa se lahko človek takega kova, kot je Gašpar Gašpar Mišič, s svojimi osebnostnimi lastnostmi in ob tako dvomljivi strokovni sposobnosti, prebije tako visoko v politiki in tako daleč v ospredje javnosti, pa je seveda posebno, žal žalostno poglavje naše politike in družbe. Na koncu, v primeru njegovega neuspešnega imenovanja na ta vroč položaj, se bo verjetno pokazalo, da je bil pač primerno in trenutno uporabno orodje za dosego ciljev drugih, pomembnejših političnih akterjev, ki ga bodo po uporabi pač odvrgli kot za nadaljnje njihove potrebe neuporabnega.

Tak je torej moj pogled in mnenje po oddaji TV klub o aktualnih političnih igricah okoli nastavittev političnih kadrov na odgovorna in donosna delovna mesta ter "objektivnem" oveščanju javnosti o dogajanjih in problemih s strani vplivnih medijev. Gre za dogajanja in dogodke, ki se javnosti še kako tičejo, saj v veliki meri vplivajo na stanje in blagostanje v družbi, kateri pa itak vsi želimo samo najboljše, a eni to želijo še bolj in na poseben prikrit način, predvsem za svoj lastni ali strankarski žep.


Za konec pa še link do omenjene oddaje:
http://www.24ur.com/novice/slovenija/je-bilo-ze-vse-dogovorjeno-in-je-dogovor-padel-v-vodo.html#video

nedelja, 29. januar 2012

Labirinti sveta - kaj v oddaji sporoča Matej Šurc

Rad poslušam poslušam omenjene radijske oddaje Mateja Šurca na prvem radijskem programu  RTV SLO. So zanimive, poučne in na nivoju. A to pot sem bil ob poslušanju "labirintov" dne 27.1. 2011 ob 14:30 na koncu oddaje razočaran.

Avtor se je po začetnem zvočnem vstavku znanega Hitlerjevega rjovenja "ein Führer, ein Volk,..... " ob njegovem vzponu dotaknil tudi ostalih novodobnih svetovnih diktatorjev z opisom njihovih nečednih dejanj, med njimi seveda Tita ni omenil. V nadaljevanju je oobdelal še ostale zanimive teme. Do tukaj vse lepo in prav, a ko sem njegovo komentiranje poslušal proti koncu, je nekako v enajsti minuti od začetka oddaje pričel na svoj način omenjati  vzpon in pojav "nekega" podalpca v neki podalpski deželi in ga zaključil s ponovnim zvočnim vložkom Hitlerjevega rjovenja z znanim "ein Führer, ein ....". V tistem trenutku sem ugotovil, da je šel gospod Šurc v tem delu oddaje predaleč in padel pregloboko. Komentator je svoj komentar zaključil z očitnim namenom diskreditacije in blatenja, sicer pravkar v parlamentu izvoljenega premierja. To je storil na prefinjen način, s sugestivnim enačenjem posledic predvojnega vzpona Hitlerja in zdajšnjih prizadevanj Janše za sestavo nove koalicije in nove vlade. To je po mojem zelo podlo in nizkotno novinarjevo dejanje, za katerega je objektivno soodgovoren tudi urednik oddaje, g. Vojko Plevel. Odnosi med Šurcem in Janšo so pa slovenski javnosti itak že dalj časa poznani.

Sprašujem se, mar je namen in poslanstvo javne RTV omogočanje blatenja, razdvajanja in širjenja insuniacij na račun našega obveznega denarnega RTV prispevka? Se bo ob tem kaj oglasila varuhinja radijskih poslušalcev? Se bo mar oglasilo novinarsko častno razsodišče, če bo poslušalo to Šurčevo insuniacijo? Se bo razen mene sploh še kdo oglasil potem, ko/če bo aktiviral priloženi link tukaj in ga poslušal, povezal začetek in konec prispevka ter si ustvaril svoje mnenje? Upam!

Gospod Šurc in odgovorni na RTV Slovenija, čas je za streznitev in objektivnost,  nekateri nismo neumni in ne kupimo vse, kar nam ponujate. 

četrtek, 6. januar 2011

Copy paste..... moj komentar na Miheljakovo kolumno o koaliciji ....

Gospod V. Miheljak je v 5.1. letos v Dnevniku objavil kolumno Koalicija (med agonijo in strategijo), v Razgledih.net, kjer včasih tudi sam kaj pokomentiram, pa je bil nato objavljen povzetek te kolumne, katere vsebino sem tudi sam pokomentiral. Povzemam....

Saj to je to, “…. zračnico preluknjal”, kot omenja Matej. Kaj pa sicer dela ta trojni četverček že ves čas kaj drugega, kot medsebojno luknjanje zračnic na dirkališčih znotraj vlade in parlamenta ter kopanje protitankovskih jarkov in nastavljanje pehotnih min za “izvenvladne”. Združuje jih edino boj proti skupnemu “notranjemu” sovražniku – Janši. Ostali so trenutno itak le burkeži.


Kje se je izgubila tako hvaljena in povzdigovana nova politika, kje je enakost pred zakonom in sodna učinkovitost, kje je socialna varnost za delavstvo (nova delovna mesta!), kje so obljubljene (1000 evrov!) višje pokojnine, s čim Pahor dokazuje obljubljeno “boljše vladanje”, ki bi ga naj ta narod zaslužil? Po mojem prepričanju je vse to samo na preteklih in (spet) prihodnjih predvolilnih programih. Gospodje tovariši, mi ne potrebujemo politikov kot ekspozitur omrežij, kapitala, kontinuitete in zagovornikov ter restavratorjev propadlega ter neučinkovitega (lažnega!) socializma. Potrebujemo politike z idejo in vizijo ter posluhom za drugačno mnenje, za katero se, če so izvoljeni, zares borijo, ne pa da jim je bila izvolitev na osnovi lažnih obljub le vstopnica za politični cirkus, ki smo mu priča prav vsak dan in povsod.

Upam, da sedanja globoka tišina opozicije nakazuje njeno okupiranje z globljimi premisleki, strategijo in načrtovanjem aktivnosti in ponoven prevzem oblasti. Ampak tako zastavljene, da bo pomedla z zdajšnjimi ostanki pokvarjenih naslednikov polpretekle zgodovine. Tako na levi kot na desni in seveda v sredini. Pa ne pozabiti tudi na ozadje.