petek, 24. december 2010

Je Desus zrel za preimenovanje v novo stranko?

Povod za razmišljanje mi daje ne vem kolikič že napovedana grožnja s strani Desusa, da bo v primeru ...... izstopil iz koalicije.

Desus je vsekakor bil lansiran v orbito političnega prostora Slovenije z namenom razbijanja kontinuiteti nasprotnih ali nenakljonjenih sredinskih ali celo desnih strank ter pridobivanja njenih volilcev z zavajajočimi, a preverjeno uspešnimi obljubami. Pač strateška poteza kontinuitete. Kot je dejal že Veliki gobar, "Mi vemo, kako se oblast osvoji, še bolj pa, kako se obdrži". Starejši se spominjate njega in te njegove izjave.

Z igro na karto populističnih obljub o visoki pokojnini 1000 Evrov in neprestanimi zaigranimi grožnjami izstopov iz bilo katere vlade, se mu je uspelo obdržati na politični sceni, ko su mu že vsi napovedovali poltični zaton. Tudi melodramični komentarji ob zlonamerno lansirani aferi Patria so pri volilcih zbujali usmiljenje in podporo. Slovenci so naivni volivci, nasedejo vsaki politični stranki, ki ponudi kaj sladkega ali pa na bizantinsko umazan način obdolži in diskreditira nasprotno stran ali posameznika.

Kaj me navaja k sugestivnemu vprašanju v naslovu? Erjavcu vrednost političnih delnic v zadnjem obdobju neverjetno hitro raste, on pa plava na valovih evforije, zaveda se življenske priložnosti, da preusmeri del volilcev iz leve in desne opcije ter neopredeljene upokojenske populacije v svoj tabor. In to na način, da nič konkretnega ne naredi, s tem pa tudi napak ne. Te delajo drugi, njemu v korist. Spretno kalkulira z dogajanjem v vladi in družbi in temu primerno usmerja svoje politične izjave. Da ni samo stranka upokojencev, da se bori tudi za delavce in nižji sloj, ....... Zadnja njegova taka izjava se glasi "Mi smo socialna stranka". Ni potreben globok razmislek, da ugotoviš, da je potrebno samo še korigirati in spremeniti naziv stranke, malo spremeniti statut in dopolniti program in če bo šlo z vlado in ekonomskim stanjem tako naprej, se z majhnim korakom prebije še bolj v politično ospredje, lahko se kar proglasi kot rešitelj za alternativo sedanji stranki SD.
Seveda zelo poenostavljam, namerno ne omenjam,  v primeru da gre stvar v omenjeno smer, možnosti političnega miniranja "ogroženih" od zunaj in od znotraj, saj stranka še vedno prestreljena z pripadniki kontinuitete. Realno pričakovanega usmerjenega medijskega linča z (spet) ustrezno lansirano afero raje ne omenjam.

Mi je pa s svojim klovnovsko zaigranim pristopom do komentarjev ali izjavam namenjenim medijem in drugim politikom kar simpatičen. Pa čeprav sem že dest let upokojenec, s čutom za socialo in realnost, a vendar nisem simpatizer njegove "socialne stranke". Pač ponujam temo v razmislek in zabavo.

četrtek, 23. december 2010

Čreda in krdelo

Odkar je alfa samica nekega "krdela" poimenovala osebke iz druge politične opcije z določenim imenom vodje za pripadnike njegove črede, se mi je postavilo vprašanje o razliki med obema skupinama. Malo sem pobrskal po spominu, malo po učbenikih in malo po gledanih TV oddajah NG-ja. Ponudila se mi je naslednja laična primerjava med obema pojmoma iz živalskega sveta, za strokovno primerjavo pa itak nisem usposobljen.

Čreda:
- običajno številna skupnost osebkov, ki iščejo hrano, zaščito in varnost pod okriljem avtoritativnega, močnega in zaupanja vrednega vodje, ki mu na njegovi poti sledijo, včasih tudi slepo;
- v čredi se osebki združujejo, pridružujejo, zadržujejo in razmnožujejo zaradi enakih genskih lastnosti, enakih potreb ter večjih možnosti preživetja;
- večja čreda pomeni večjo varnost posameznega osebka pred plenilci;
- običajno prihaja do izraza večja solidarnost pri varstvu podmladka;
- tudi v čredi se pojavljajo bojeviti posamezniki za prevzem mesta vodje ali prednosti v paritvenem obdobju;
- večina osebkov v čredi ne razmišlja kaj dosti z lastno glavo, zaupajo vodji, četudi lahko zdrvijo v prepad;
- ko čredo zajame panika, se običajno razbeži in združi v nove skupine;
- ....




Krdelo:
- manjši skupek agresivnih, premetenih, napadalnih, predrznih osebkov, kjer je posameznim osebkom strogo hierarhično  določen ali izbojevan položaj;
- posamezna krdela se ne prenešajo med seboj;
- kot vodje prevladujejo alfa samci ali alfa samice;
- za boj določeni osebki napadajo osebke iz zalezovane in obkoljene črede z vsemi podedovanimi in pridobljenimi izkušnjami;
- plen se običajno deli po milosti alfa vodje ali pa izbori po položaju v skupnosti, pri tem prihaja velikokrat  do medsebojnega klanja;
- posamezni osebki iz krdela napadajo in ubijajo bodisi zaradi hrane, bodisi zaradi prirojene in nepotešene sle po ubijanju, ali pa zaradi preganjanja neželenih vsiljivcev;
- notranji medsebojni spori za prevlado v krdelu so česti, kruti in brezkompromisni, ne glede na ogroženost skupine in njenega obstanka;
- parijo se v glavnem alfa samice z alfa samci, odvisno od vrste ;
- ko samci omagajo ali so premagani, novi alfa samec nasledstvo predhodnika običajno prežene ali pobije, da samice spet postanejo njemu voljne;
- ko alfa samica ostari ali postane neplodna, jo brutalno prežene njena naslednjica;
- ....

Tako je to v živalskem svetu. Ko pa malo razmislim, pa v homo sapiens skupnostih ni kaj dosti drugače. Tole nedavno medsebojno obkladanje politične alfa samice in samca le ni samo namišljen politični boj, je realna posledica razvoja živih bitij, pa naj eksistirajo bodisi v krdelu ali pa v čredi.
Dandašnjo politično in siceršnjo kulturo homo sapiensa pa ob tem raje ne omenjam.

torek, 14. december 2010

Po referendumu o RTV - referendum o referendumu?

Ponosen sem, da sem šel na referendum, še bolj da sem glasoval "proti". Zdavnaj sem že predvidel kam bo v zvezi s hotenji po novem zakonu o RTV pes taco pomolil. Namesto uveljavitve realno potrebnih spremeb obstoječega, se je pripravila jurišna oblika uveljavitve tudi nekaterih zakonskih določb, za trenutno oblast prilagojenih pravnih podlag, ki bi omogočile uresničitev apetitov kontinuitete in njihovih toplobarvnih povzpetnežev in intrigantov. Sprenevedanj, prozornosti in pokvarjenosti nekaterih zagovornikov in predlagateljev novega zakona v javnomedijskih razlagah ni bilo videti konca. Cilj je opravičeval sredstva, obetala se jim je "prihvatizacija", zajemanje umetno prikazanih profitov, pokrivanje izgub pa bi izvajali preko povečanj obvezne naročnine. Takoj bi sledila "lustracija" nevšečnih ter neposlušnih kadrov, novo poneumljanje gledalcev ter poslušalcev bi bilo zajamčeno, manipulacija z njimi pa spet omogočena. Rezultati naslednjih državno zborski volitev bi bili tako spet predvidljivi, zmaga bližje, če ne drugače pa spet s kakšno "verodostojno" novo afero.


Po objavljenih rezultatih pa tak fiasko za "reformiste". Od njihovega besa nad udarcem, ki ga niso pričakovali, a upravičeno doživeli, smo bili v medijih priča njihovim zaprepadlim obrazom in tako nesmiselnim komentarjem, da so se mi kar v dušo zasmilili. V bebavosti komentarjev so kar tekmovali med seboj. Nevredno celo tretjerazrednih politikov, kaj šele njihovih leaderjev. Ampak ranjena žival je nevarna, zato je treba biti previden. Še vedno imajo oblast, zakon jim ne pomeni nič, ko gre za njih in njihove. Morda bo zaradi neuspeha na referendumu do konca njihovega mandata padlo celo še več glav, kot bi jih sicer.
 
Zakaj nevarnosti še ni videti konca? Zdaj se bo sprožila, pravzaprav se je že, silovita politična in medijska kampanja za spremembo zakonodaje o referendumih. "Modro" in avtoritativno se bo oglasil predsednik države, pojavile se bodo nove "civilne iniciative", ki nas bodo "neodvisno" in demagoško prepričevale, koliko bi lahko privarčevali in stem povečali plače, pokojnine ...., če ne bi bilo možnih toliko referendumov. Prva zavora za referendumsko odločanje bo po mojem prepričanju verjetno pritisnjena kmalu s strani najvišje sodne inštance .... in to ob prvem, za sindikate spornem zakonu.
 
 Ampak hvalabogu, zaenkrat je za spremembo referendumskega gradiva ustavno še določena dvotretjinska večina, kako pa bo po eventualnem referendumu o referendumu glede na izid glasovanja, pa mi ni več jasno. Dve leti še ima sedanja oblast čas za ponoven juriš na RTV, kljub enoletnemu zakonskemu moratoriju. Upam, da volilcem spomin do takrat še ne bo zbledel.

ponedeljek, 29. november 2010

Komplet prve pomoči - razumi kdor more

Prva stvar, ki sem jo danes zjutraj po včerajšnjem zapisu na tem blogu storil, je bila ta, da najprej pri sebi ugotovim stanje kompleta prve pomoči za voznika avtomobila. Da samo spomnim, po pravilniku velja 5 let od datuma proizvodnje.

Najprej kompleta sploh nisem našel, pa čeprav sem premetal vse luknje in kote v avtomobilu in garaži, še celo v stanovanju. Nič! Ampak vem, ob nakupu avta je bil v njem. Groza, sem ga kje pozabil, izgubil, je ostal pri mehaniku? Sem se vseskozi vozil brez njega? Ne, meni se to ne more zgoditi. Ne sme. Ali pač? Ker pa sem pri ponovnem prebiranju seznama obvezne opreme zasledil tudi zahtevani varnostni trikotnik tipa "Euro", sem preveril tudi to. In kaj najdem? V istem etuiju tudi posebno oblikovan komplet prve pomoči. Pogledam vsebino - ne ustreza količinsko, pogledam datum veljavnosti - do maja 2010! Sreča moja, da me ni ustavil kak policaj in zahteval navedeno. Kazen 125 evrov! Ni kazalo drugega, kot nabava novega.

In se je pričelo, cene v razponu razlike 100%, datumi izdelave pa
- prva prodajalna, apoteka,  datum proizvodnje marec letos,
- druga trgovina z avtodeli, datum proizvodnje april letos,
- tretja .... maj letos.
Povsod sem jih vprašal, če mi bo kdo povrnil razliko v ceni, kajti komplet ima s tem zmanjšano dobo uporabnosti zahtevanih petih let.  A so me povsod samo debelo gledali, v zadnjem primeru pa tudi res prijazno usmerili še na AMZS Kranj, morda imajo oni novejše. Tam sem končno našel zavoj po ceni 13 evrov, z datumom proizvodnje avg. 2010.

Torej, kupiš v upanju da je izdelek v redu, to plačaš, a ga ne moreš koristiti v celotni predpisani dobi. Menim, da velja podobno glede starosti izdelka tudi za avtomobilske pnevmatike. Guma v prodajalni že stara, vendar glede profila ustrezna, zaradi uporabe take gume lahko s policajem spet nastane problem.
Vprašujem se, če državni organ nekaj predpiše kot obvezo, ne zagotovi pa da celotna veriga to spoštuje, je mar res potem interes predpisodajalca varnost v prometu ali samo polnjenje proračuna s kaznimi, in ustvarjanje profitov proizvajalcev ter trgovcev. Se še spomnite nalepk? Žalostno, da ne rečem škandalozno.

PS. Ravnokal sem videl na TV (primer Dolenjka) - kazen za prekratko varnostno razdaljo na avtocesti je 120 evrov.
Hm,.... kazen za pretečeni rok kompleta pa je 125 evrov. Je mar pretečeni rok kompleta prve pomoči bolj pomemben kot življenje voznikov? Verjetno, ampak samo v tej naši politično in gospodarsko zavoženi deželi ob balkanski in mafijaški miselnosti politikov ter uradnikov.

nedelja, 28. november 2010

Komplet prve pomoči

Dan po hudi prometni tragediji na dolenjski avtocesti sem (naključno) prejel mail od znanke in se nad navedenim zamislil....

....Prva pomoč v osebnih vozilih

- Glede na to, da je policija zaradi svoje stavke dobro "oklestila" svoje finance, je logično, da bodo sedaj vse skupaj hoteli hitro nadoknaditi.

- Tokrat se niso spravili samo na prehitre in alkoholizirane....POZOR! Kdaj ste nazadnje preverili komplet PRVE POMOČI!

- Rok uporabe kompleta PRVE POMOČI je 5 let, vendar komplet vsebuje tudi izdelke, ki imajo rok uporabe "samo" 3 leta!!!!

- Gleda na to, da so naši možje v modrem zelo osiromašili svoje finance, so šli tako daleč, da odpirajo prve pomoči in pregledujejo tudi roke uporabe posameznih artiklov v kompletu.

- Kazen za pretečen rok uporabe kompleta PRVE POMOČI ali pa samo enega artikla iz kompleta je 125 EUR. Seveda pa so ti možje tako dobri, da lahko v 8 dneh plačate polovično!

- Preverite svoje komplete PRVE POMOČI, saj je ceneje kupiti nov komplet, ki stane med 12 in 20 EUR!

- ...........

Moje mnenje:

Koliko od nas voznikov pa sploh ve za to obveznost, koliko jih to sploh upošteva, koliko jih zna to sploh uporabiti, koliko od prisotnih v nesreči jih je sploh sposobnih uporabe, kolikim  se je sploh pomagalo in jim je bilo to sploh v pomoč? Naprimer ob včerajšnji tragediji .... Številna vprašanja, kaj pa odgovori?

Meni se zdi ta zakonska regulativa malce pretirana glede na učinkovitost rabe paketa .... Eno pa je dejstvo, ki po mojem mnenju nedvomno drži, kazen za neupoštevanje predpisa je (pre)drastična, zato menim, da služi zgolj polnjenju požrešnega proračuna, čeprav bodo tvorci predpisa to seveda zanikali, pri tem pa nas gledali naravnost v oči ....

petek, 19. november 2010

Prihaja vihar

Kdor se zaveda svojih korenin, se mu viharja ni bati ....

Ne, tako ne more več iti naprej! V družbi so popustile vse zavore, življenje postaja golo eksistiranje brez vizije in smisla.

Slovenija je kot barka v viharju na odprtem morju, smer plovbe zaradi notranjih trenj in sporov poveljniške ekipe ni več znana, pogonski motor je v okvari, krmilo več ne deluje, valovi so vse višji, usmerjeni politični veter pa žene barko proti nevarnim čerem, na katerih se bo nedvomno razbila. So na barki sploh rešilni čolni? Če so, se bodo vanje bred razbitjem sigurno vkrcali neodgovorni kapitan in od slave pijan poveljniški kader, navadni mornarji pa bodo obsojeni, da ob razbitju barke potonejo.
Ampak, je to res nujno? Ni! Če se bodo mornarji uprli in vzeli usodo barke v svoje roke, poveljniški kader pa zvezali in pometali v podpalubje ali pa celo v vodo, imajo šanso, da se rešijo in preživijo. Saj vendar imajo bogate izkušnje iz preteklih potovanj po viharnih morjih, zavedajo se nevarnosti in posledic slabih ravnanj pijanih poveljnikov, ko so zaradi njih komaj preživeli brodolome.
In ravno to zavedanje jih lahko reši, če nočejo potoniti. Vprašanje je samo, kdo naj vodi upor, kako in kdaj začeti, da bo reševalna akcija uspela...
In spet bo to ena izkušnja več za preživetje v naslednjem viharju.

ponedeljek, 1. november 2010

Dan spomina na mrtve

Danes je dan, ko se v večjem številu odpravljamo na pokopališča, da prižgemo sveče in položimo okrasje na grobovih naših svojcev, prijateljev in znancev. Srečali se bomo s še živimi sorodniki in znanci, spregovorili nekaj besed in se potlej spet za eno leto oddaljili med seboj. Ob grobu bomo v mislih potihoma prevevali spomin na mrtve posameznike, razmišjali o njihovih in naših dejanjih za časa ko so bili še živi ter si potihoma tudi kaj očitali, kaj pa tudi izpovedali med še živimi prisotnimi. Po čisto človeški navadi bomo sčasoma postajali nestrpni, čakali na mimohod cerkvenega obreda in pa mirili majhne otroke. Pogledi žensk bodo uhajali na garderobe okoliških dam, otrokom pa bo ugašanje in ponovno prižiganje sveč kratkočasilo njihovo siceršnje dolgočasenje po kratkotrajni radovednosti. Spraševali se bomo, čemu ni tega in tega pri sosednjih grobovih, je morda bolan, je tudi ta že pokopan kje drugje? In ko bomo tako srečevali ob prihodu ali odhodu iz pokopališča znance in prijatelje, bomo izvedeli marsikatero presenetljivo, a žal tudi neprijetno novico.

Ko sem pred dnevi z vnukoma v svojem oddaljenem rojstnem kraju obiskal pokopališče, kjer smo položili cvetje in prižgali sveče ter se sprehodili po pokopališču, sta ugotavljala, koliko sorodnikov z njunim priimkom po moji liniji leži pokopanih tam. Eni so umrli naravne smrti, drugi so padli v obeh vojnah, tretji je bil ustreljen kot talec... Majhnim otrokom to leže v srce, vprašujejo po razlagi, vzrokih, pa jim včasih pravega odgovora nismo sposobni ponuditi. Je pa prav, da jih vzamemo s seboj, da vidijo, razmišljajo in spoznajo naravni cikel spočetja, rojstva, življenja ter smrti.
Danes bodo še z nami, jutri, pojutrišnjem ... se nas bodo na ta dan, tako kot danes mi, spominjali in nam prinašali cvetje in prižigali sveče. Upam, da iz ljubezni in spomina na dni, ko smo še srečno živeli skupaj.

In tako se bo ta krog življenja in smrti vrtel naprej, dokler se pač bo.

sobota, 23. oktober 2010

Fenomen, imenovan Slovenija in njeni državljani

V moji ljubljeni deželi Sloveniji stanje zadnja leta res ni več rožnato. Neverjetna diferenciacija državljanov na revne in bogate, na priviligirane in brezpravne, na brezposlene in slabo plačane zaposlene, na naše in vaše, .... Vrstijo se afere za afero, dogajanja in odkritja nepravilnosti na vseh področjih pa kar kipijo iz lonca, imenovanega Slovenija. Poglejmo:

- Patrija
- bulmastifi
- tajkuni
- NPU
- neukrepanje organov pregona in nadzora
- neučinkovitost in politično arbitriranje (večine?) sodstva glede prioritet sodnih primerov
- sporna državna odlikovanja in presoje političnih dogodkov s strani predsednika države
- poskusi politične odstranitve generalne tožilke,
- sesuvanje javnega zdravstva in pokojninskega sistema
- politično in mafijsko vodeno bančništvo
- Stožice z vsemi svojimi aspekti
- manipulacije občinskih in državnih veljakov s kmetijskimi/gradbenimi zemljišči
- kadrovska čiščenja po politični liniji ali osebnih koristolovskih interesih visokih politikov
- nezakonito/neupravičeno visoke plače in nagrade managerjev podjetij v državni lasti
- državno zadolževanje preko vseh razumnih meja
- šlamparije pri popisu in vrednotenju nepremičnin,
- korupcija povsod in vsak dan
- klientelizem
- šolska in študentska problematika
- in še in še .....

Postavlja se mi vprašanje, zakaj državljani Slovenije vse to toleriramo in kako dolgo še. Kaj je v nas, da se ne premaknemo iz hipnotičnega stanja mrtvila in apatičnosti, ko nam je izgleda vseeno kaj bo jutri, da le nekako preživimo danes. Zakaj smo tako močni v besedah, odpovemo pa v dejanjih. Zakaj danes preklinjamo in krivimo politike, ki da so krivi ali pa odgovorni za nevzdržno socialno stanje delavstva in upokojencev, jutri bomo pa ponovno volili iste ali njihove klone. Smo res taki mazohisti, ovce, naivci, nevedneži, za hlapce rojeni, servilneži...? Nam v podzavesti še vedno vlada defaultirani strah iz svinčenih časov. Morda, ampak zakaj so taki tudi mladi. Kaj je v njihovih glavah, da jim ni mar kaj se dogaja danes, da ne rečem kaj bo šele jutri. Kaj so pravzaprav današnji sindikati, zakaj tako razdrobljeni in s tem hočeš nočeš neučinkoviti. Za nekatere se ve, da so še vedno transmisija kontinuitete. Zakaj v Franciji, Grčiji, Nemčiji in drugod lahko z demonstracijami zahtevajo in branijo svoje pravice, pri nas pa ljudi spravijo na cesto le takrat, ko je v ozadju določen politični interes, ne pa ekonomsko socialna problematika državljanov. Zakaj so tako "umrtvičeni" nadzorni organi, organi pregona, kje so civilne družbe?
Le kdaj se bo spet pojavil kak novi "mesija", ki bo počistil ta Avgijev hlev, državnik, ki nas bo prebudil iz mrtvila in nam vlil upanje ter hrabrost, da se bomo borili za svoje pravice, zaslužene seveda, ne podarjene.

Ne znam si razložiti zakaj je tako, res ne. Morda pa veste vi? Ta post pa naj bo moj prispevek k premiku, najprej v naših glavah, seveda.

nedelja, 10. oktober 2010

Izguba Koroške

Danes slavijo Avstrijski nemškutarji - danes imenovani Heimatdienst - in celotna Avstrija 90 obletnico plebiscita, ki je bil v coni A, s tem pa tudi avtomatično v coni B, izglasovan v korist Avstrije in na škodo Slovenije. Več pa tukaj

In kot se je kasneje izkazalo, je bilo temu tako, ker Slovenci onkraj meje takrat prav tako niso kaj dosti razmišljali zgodovinsko in vizionarsko. Podlegli so propagandi in zavajanju nemškutarjev. Po tem se vidi, da so res naše krvi. Pa še takratna oblast v Ljubljani oziroma v Beogradu jih je pustila na cedilu. Sicer pa, mar danes mi, tostran meje, razmišljamo kaj drugače? Mar sploh upoštevamo zgodovinska dejstva polpretekle zgodovine v našo škodo, mar sploh mislimo na jutri? Mar je današnja slovenska oblast kaj drugačna kot tista leta 1920, ki se ni znala ali hotela upreti delitvam takratnih velesil? Tudi ta danes dela usodne napake, ki nas bodo jutri drago stale.

Posledice bodo kmalu tu, jutri bodo rezultati lokalnih in županskih volitev, nato morska meja,... sledili bodo rezultati državno zborskih volitev.... Morda se pa motim za vnaprej, morda pa le komu kapne, da ne bo spet tista minimalna razlika volivni glasov odločala, morda se pa danes le kaj zasuče. Dvomim...

Nekaj mi je pa jasno, ko nekaj izgubiš, ni nikoli več tvoje, tako kot Koroška onstran meje, dežela korenin mojih prednikov in zibelka slovenstva.

nedelja, 3. oktober 2010

Pink TV - "na slovenačkom"

Dolgo napovedan start omenjene TV hiše v Soveniji se je pričel. Prejšnji teden bojda s koncertom na enem od ljubljanskih trgov, in to celo Prešernovem. Kakšen Paradoks, veliki poet se je verjetno v grobu obrnil!

Ko sem malo pobrskal in poguglal po internetu, sem kmalu ugotovil zgodovino, lastništvo, politično pripadnost in njihove povezave v bližnji preteklosti ter ostale reference omenjene TV hiše. In celo na kabelskem omrežju mojega mesta sem jo že našel! In kaj nudi, pravzaprav naj bi nudila? Verjetno isto vsebino, ki itak že preplavlja večino slovenskih privatnih TV hiš, če upoštevam tudi ugotovitve v intervjuju z lastnikom v spletnem Reporterju. Mar že ni dosti cenenega poneumljanja slovenskega TV občinstva, ki mu v teh kriznih časih itak preostane samo še buljenje v TV sprejemnike, za veliko večino državljanov denarja za drugačno kulturno življenje itak zmanjka.

Ko tako razmišljam, pač ne morem mimo bojazni, da je poleg ostalih "kulturnih" in "mafijaških" komponent balkanizacije Slovenije, prihod srbskega Pink-teveja, pa čeprav v slovenskem jeziku, samo še en velik kamen v mozaiku novodobnih "skupnih jeder". Zato uporaba beseda paradoks pri omembi Prešernovega trga.

P.S. Hrvati so jih menda gladko zavrnili, s tem so nam spet pokazali, da so bolj neservilni kot mi.

sobota, 2. oktober 2010

Komentar

V spletnih Financah je bil 30.9. 2010 priobčen članek z naslovom:



Pahor: Kot premier postajam vedno zahtevnejši do ministrov


Eden od komentarjev:

Gospod prime minister, ozrite se nazaj čez ramo, ministri se vam smejejo,... ozrite se navzdol, ljudje vas preklinjajo...in ozrite se še v nebo, Bog oče se je zjokal nad vami.


Se strinjate?

četrtek, 9. september 2010

Denar in oblast

Zajadral sem danes dopoldne na blog cenjene Tatjane Malec in prebral njen prispevek "Ideološka prevara", kjer omenja za določeno skupino naše nacionalne "elite" le eno vero - denar in oblast.

Da sem se ustavil ravno na tej njeni trditvi za zapis na tem blogu, je krivo moje razmišljanje, da to dejstvo sicer drži tudi za večino že utrjenih "normalnih" držav, da pa je pri nas stvar spet obrnjena na glavo. Velja in spoznano je namreč, da hočejo naši gospodarsko politični povzpetniki najprej oblast, nato pa s svojimi zvezami, omrežji, temu namenu prilagojeno zakonodajo ter podrejenim pravosodjem priti do denarja. Potlej je treba samo še zaključiti krog, da ta nezakonito prigrabljeni denar postane legalen in spet omogoči obdržanje nadaljnje oblasti. In nova vera "denar in oblast" postane realnost.

Ostali državljani se ob teh dejstvih sicer razburjamo, prepiramo, razmišljamo o pravici in pravičnosti delitve ustvarjenega, včasih tudi protestiramo, a realne moči za hitro spremembo takega stanja nimamo, razen novih volitev. Ampak, to pa je že spet nova žalostna zgodba naše demokracije...


Quo vadis, moja lepa, a ostre terapije potrebna Slovenija?

sobota, 21. avgust 2010

Degradacija ali samodegradacija?

Ko sem danes opoldne vozil z morske obale proti domu, me je dohitela radijska informacija, da je predsednik države Danilo Türk odprl letošnji kmetijski sejem v Radgoni in posvetil nagovovor udeležencem sejma in javnosti. Vsebina ni pomembna, saj itak ne bo vzdržala, kot doslej ni še nobena, ki ni bila podprta s konkretnimi dejanji.
Zbodlo me je dejstvo, da se naš predsednik vse pogosteje udeležuje vseh vrst srečanj in prireditev, izgleda izključno z namenom izboljševanja svoje priljubljenosti in kredibilnosti, ki jo je v preteklem obdobju njegovega predsedovanja krepko zapravil z nekaterimi nerazumnimi izjavami in podporami politikom dvomljive kakovosti, pa tudi zato, ker ni opravičil svojih predvolilnih obljub.
Pa sem se vprašal, kaj ni za odprtje takega sejma bolj merodajen kmetijski ali celo gospodarski minister, ki naj bi s svojo izjavo namenjeno udeležencem in javnosti predstavil nove programe in aktivnosti za izboljšanje stanja in hitrejši napredek na področju kmetijstva.
Ne vem, ali gre za namerno degradacijo kmetijskega ministra, ki se po mojem premalo sliši, ali pa za nezavedno samodegradacijo predsednika države oziroma vsiljevanja svoje prisotnosti vsepovsod, kje mu to ustreza.
Nimam pa nič proti temu, da predsednik sejem obišče kot obiskovalec in mu s tem da določeno težo.

petek, 23. julij 2010

Zamrznitev ~ odmrznitev

Danes popoldne sem se vračal iz gorskega potepanja v hudi vročini, preznojen in žejen hladnega piva. V iskanju ustrezne gostilne sem med vožnjo zaslišal po radiu v avtu zanimivo skladbo o šahistu z zamrznjeno partijsko knjižico in koristi zaradi tega. Pa sem takoj ugotovil za koga gre. Ta trenutek jadra v hrvaškem morju na jahti znanega ljubljanskega tajkuna.
Glede na to, kako se trenutno razvijajo politične razmere v Sloveniji, mi je takoj postalo jasno, da je to odličen način kako na toplem Jadranu odmrzniti članstvo in knjižico ter kasneje pred parlamentarnimi volitvami spet prevzeti iniciativo.
No, točeno pivo sem le našel, čeprav samo Union, pa sem se nato le malo ohladil.

nedelja, 4. julij 2010

Ponosni? Na kaj?

Meni ni bilo treba iti na parado ponosa, da bi bil ponosen. Jaz sem ponosen že na to, da tam nisem imel in nimam kaj iskati.

petek, 2. julij 2010

Spet odkrito novo množično grobišče

Naj mi za božjo voljo kdo pove, kod in kje naj jutri hodim po zemlji slovenski, da ne bom nehote tacal po zločinsko prestreljenih lobanjah nedolžnih otrok in žensk ter drugih nesodno pobitih beguncev po koncu druge svetovne vojne.

ponedeljek, 31. maj 2010

Avatar




Zakaj ravno ta izbor za avatar? Rojen sem v znamenju raka, precej sem mu podoben po značaju.V mladosti mi je bila to najbolj misteriozna žival. Rad imam mir, čisto, urejeno in predvidljivo okolje, izogibam se množicam, sem rahlo konzervativen, romantik, optimist, rahlo nezaupljiv, ranljive duše. Rad delam in mislim po svoje, zato včasih nerazumljen. Preden kaj zagrabim rad premislim, ko enkrat držim, ne izpustim zlahka. Perfekcionalist, ki se mu zaradi tega včasih tudi kaj zalomi, ampak to vedno popravim.

nedelja, 30. maj 2010

Nikoli ni prepozno

Tako, tudi jaz se danes s svojim blogom po dolgem cincanju in oklevanju vključujem v to virtualno množico umnežev, ki imajo ali pa mislijo, da imajo kaj povedati, oporekati komu ali pa se strinjati z njim in njegovim mnenjem.

Ne bojim se vsebin, me pa plaši rahel dvom v lastno zmožnost obvladanja vse te komunikacijske tehnologije. No, vedno še lahko odneham.

Lep pozdrav vsem, ki boste slučajno ali namerno zašli na ta blog.