Prikaz objav z oznako politična drsalnica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako politična drsalnica. Pokaži vse objave

nedelja, 15. december 2013

Trojke - usodne za Slovenijo

Ne bom se ukvarjal s trojkami kot so Pitagorejska, košarkarska, ruska vprežna in alkoholna, ljubezenska, kvartopirska, itd. So sicer tudi vplivale na življenje Slovencev, a le sporadično, no ja, za posameznika včasih tudi usodno, ne pa za narod kot celoto.

Bolj pomembne in usodne pa so bile, so in še bodo za Slovence ter njihovo državo spodaj omenjene novodobne trojke. Znabiti v svetu in zgodovini zaradi posledic njihovega delovanja celo zaslovimo po njih.


Komunistične revolucionarne trojke
Znana je  njihova zgodovinska pojava, vloga in namen ter način delovanje pred in med krvavo revolucijo znotraj partizanskega odpora proti okupatorju med drugo svetovno vojno. Zmaga teh revolucionarnih sil je totalno spremenila usodo slovenskega naroda, njegove resnične svobode in samostojne države za nekaj desetletij, da pa nezdravega gospodarskega razvoja v tem obdobju ter zaradi tega tudi njegovega dokončnega kolapsa niti ne omenjam. Usodno za Slovenijo in Slovence v najslabšem pomenu te besede.



Trojka EU - grozeča, a še vedno prisotna realnost
In kdo ali kaj je ta "pošast", kot jo prikazujejo tisti, ki se bojijo njenih ukrepov iz strahu za lastne riti, pozicije in rentniško pridobitništvo?
Trojka je pač organ EU, ki ga sestavljajo predstavniki EU (evropske) komisije, predstavniki Evropske centralne banke in predstavniki Mednarodnega denarnega sklada. Namenjena je pač temu, da pomaga in napravi red v državi članici EU, ki ni spoštovala dogovorov in pravil, katere je ta država pred tem tudi sama soustvarjala in se zavezala za njihovo spoštovanje in uveljavljanje v vsakodnevni praksi ter zaradi neuveljavljanja teh pravil zašla v finančne, ekonomske in družbene težave, ki jih sama ni več sposobna rešiti in odpraviti. A eno je obljubiti, drugo pa držati besedo. In tu smo mi pravi mojstri izigravanja. Res, Balkanci se že lahko učijo od nas in nadgradijo tisto, kar so do včeraj sami uveljavljali, a smo se od njih to naučili in nadgradili. Kot so to storili pred desetletji Japonci na področju organizacije in kakovosti.


Domača trojka lažnih upanj in nakladanja
S strani premierke samooklicana rešilna trojka - Bratušek, Čufer, Jazbec - kot surogat za EU trojko. Po mnenju premierke se ta naša trojka čuti dovolj sposobno in usposobljeno, da na plečih davkoplačevalcev zapolni gromozansko, skoraj petmilijardno bančno "črno" luknjo, zagotovi rast gospodarstva in s tem zmanjšanje nezaposlenosti, izravna proračunske dohodke in odhodke ter reši upokojence in mlade nezaposlene pred bankrotom. Smela trditev, ki naivnim in nevednežem daje lažno upanje, da bo ta trojka uspela s svojimi drznimi in nerealnimi napovedmi. Velika večina trezno mislečih finančnih in eknomskih strokovnjakov ter politična opozicija v to ne verjamejo. Sam menim, da bo ta trojka igrala samo prvi polčas te svoje igre, nakar bodo zaradi napačnih ocen in ukrepov ter posledično nevzdržnih razmer zamenjani pred vstopom v igro ekipe realne EU trojke.
Usodno za Slovenijo, tako v primeru EU kot BČJ trojke.


Trojka stalno se smejočih politikov
Ste kdaj s TV ekranov opazovali in analizirali smeh treh znanih, stalno se smejočih in smehljajočih politikov - Jankoviča, Viranta in Jakiča?

Smeh prvega  - župana Jankoviča - je največkrat podcenjujoč, privoščljiv, vzvišen in žaljiv, to je njegov naravni smeh. A ga zadnje čase muči tudi neke druge vrste smeh, igrani smeh, s katerim prikriva svojo nelagodnost, obup in jezo pred mediji. Seveda se ta smeh pojavlja, ko zaradi neprijetnih vprašanj in dejstev izgublja tla pod nogami, česar dolgo časa ni bil vajen. Ampak neporavnani in lažni računi zaradi policijskih preiskav in medijskega brskanja počasi le prihajajo na dan. In še več jih bo, morda mu kdaj zaradi tega smeh celo izgine iz lic.

Smeh drugega - ministra Viranta - je značilen za nekoga, ki ve, da nima prav, a vztraja pri tem, da ima izključno samo on prav, pa čeprav je za dokazovanje tega treba uporabljati dvojna merila, ena za druge, in tu je neverjetno hiter ter prepotenten, druga za bran svojih, tu je neverjetno zmuzljiv in dvoumen, pa čeprav na glavo postavljena. Dvomim, da bomo njegov smeh in posmeh še dolgo gledali s TV ekranov, volitve so blizu, bodisi predčasne ali pa redne.

In še smeh tretjega - ministra Jakiča. On, vedno se režeč pred kamerami, me spominja na debilno figuro iz Disneyevih risank, ko se akter na vse zobe smeje dogodku spredaj, ne vidi in razume pa, kaj se dogaja in ga čaka zadaj. Me prav zanima, kako bo izgedal njegov smeh ob eventualni interpelaciji ali nadaljevanju preiskave z imenom Stožice.

Nikar ne podcenjujmo vpliva te smehljajoče se trojke na usodo Slovenije, še dolgo bomo čutili posledice njihovih preteklih, sedanjih in bodočih dejanj. No, zadnje omenjeni je bil doslej res bolj majhna in samostojno neodločujoča riba v slovenski politiki, ampak ne podcenjujmo komolčarja, ki  nenadoma dobi oblast v svoje roke.


Trojka kolektivnega vodstva stranke Solidarnost
Vznikla je kot produkt, čeprav z enoletno zamudo, iz zahtev iniciatorjev "čistokrvnih" vstajnikov, vstajnikov "novih" obrazov, a starega izgleda in pedigreja, vstajnikov različnih smeri, a "poštenega" srca in hotenj, nekateri celo z granitnimi kockami v rokah in tudi na zalogo. To je meni za zdaj  zadnja znana nova trojka, ki naj bi z kolektivnim vodenjem nove, na silo skrpane stranke, osrečila ponižane, razžaljene in obubožane državljane ter uvedla nekakšen demokratični socializem. Kot da doslej v svetu ni bilo že dovolj križev in težav s socializmi vseh barv in pridevnikov, kjer so ravno najnižji sloji vedno za najdaljši čas potegnili najkrajši konec.
Kaj bi s tem, da člani verjetno na lanskoletnih demonstracijah ob tem času še skoraj eden za drugega niso vedeli, tako na hitro organizirano so se takrat odzvali na poziv rušiteljev takratne vladajoče oblasti. Dobro spoznali so se šele ob mainstream medijski pomoči, medtem že tudi večkrat sprli, a pritisk stricev nanje je bil le prevelik in morali so stvari prevzeti v svoje/njihove roke ter ustvariti novo stranko demokratičnega socializma. Torej, kot izgleda bo tudi ta trojka, če ne bo prej razpadla, s svojim političnim delovanjem in novimi/starimi protestniki, v bodoče usodna za Slovenijo.



No, še bi se našla kakšna usodna, tipično slovenska trojka, a bodi dovolj, že to je za državljane Slovenije daleč preveč in še dolgo se jih bomo spominjali, žal seveda v le slabem.



torek, 26. november 2013

Obstoj vladne koalicije ali zdravje nacije - to je zdaj vprašanje

Takile ad hoc udarni odstopi obupancev v javni sferi, sploh pa v vladi, me prav posebej vznemirijo ter razveselijo. Vnesejo v javnosti neko neko stanje oziroma situacijo šoka, pravega ali pa zaigranega. Tak dogodek spet močneje in hitreje požene kri po žilah ter poživi siv megleni dan v tej meženi situaciji v deželi. Ker za prve javne izjave establišmenta po navalu novinarjev običajno ni dovolj časa za usklajene in zaigrane izjave, pač pridejo pri prvih komentatorjih najprej na dan čustva, brzopletost in kontroverznost v izjavah leaderjev, izkaže se njihovo nepoznavanje oziroma nepredvidenost možnih posledic storjenega dejanja ter celo zmeda znotraj stranke iz katere je glavni akter. Najbolj se po navadi zaletijo prav tisti, ki v predvidljivih situacijah vse vedo, mnogo govorijo, a nič kaj konkretno učinkovitega ne storijo.

In tako je bilo tudi tokrat. Značilna je takojšnja izjava presenečenega Erjavca, da ta Gantarjev odstop ne bo vplival na koalicijo, pa spet značilno preračunljivo modrovanje Viranta, ki si nadaljevati s komentiranjem ni želel ali upal ter Lukšičevo podcenjevalno ugotavljanje nezmožnosti, da bi Gantar kaj spremenil (izjava: "dobra priložnost, da pridejo na te pozicije ljudje, ki bodo imeli več energije in ki bodo vse to znali narediti"). Seveda v teh izjavah naših frontnikov/odrešiteljev manjka še izjava ključne figure - premierke.

A manjka trenutno tudi ona sama, samozavestna in samovšečna premierka. Tačas pač nekje v tujini urejuje pomembnejše svetovne zadeve pred nepomembnimi domačimi. Bodo te domače boleče zadeve že počakale, saj so ji strici tako doma kot v EU dali zanjo - a ne za nas - tako potrebni time - čas! Denarja od zunaj pa itak še nekaj časa ne potrebujemo, če pa se že hočemo iti neke poiskusne igrice dokazovanja svoje suverenosti, pač izdamo nove in nove državne obveznice. Sumljivih kupcev zanje po visoki obrestni meri je vsekakor dovolj, po vsej verjetnosti posredno predvsem tistih, ki obračajo prej naš, zdaj pa njihov denar in jutri spet njihov, a spet oplemeniten z našimi davki, namenjenimi za odplačila zapadlosti teh obveznic.

Z zdravjem domorodcev pod Alpami je vsak dan huje, kar sva oba z ženo tekom letošnjega leta vsak posebej krepko in nevarno občutila na svoji koži in pod njo. Srečevala sva se z neverjetno zdravstveno birokracijo in obravnavo pacienta, dolgimi čakalnimi vrstami pri specialistih ter včasih celo dvomljivo strokovnostjo (imam pisne dokaze) in neodgovornostjo zdravstvenega osebja. Na tem področju čaka bodočega ministra(e) za zdravje še veliko trdega dela in obče ter politične podpore, če hoče(jo) res kaj spremeniti na bolje.

Ampak na tej osebni kalvariji iskanja zdravstvene pomoči in načinov odprave zdravstvenih problemov ter uspešne pozdravitve so bila tudi nepričakovana pozitivna presenečenja. Tukaj zato ponovno izrekam javno priznanje in zahvalo vsem tistim svetlim točkam - zdravnikom specialistom ter ostalemu osebju, ki so se izkazali s svojo prizadevnostjo, človečnostjo, strokovnostjo in razumevanjem težke pacientove situacije.

Zdravje se danes pač prične in konča z denarjem, morda bo jutri kaj drugače. Ampak vedno ni bilo tako. Smo takrat mar preveč zapravljali in se neodgovorno igrali s svojo največjo dobrino? Se je potem preveč pijavk prisesalo na naše zdravstvo in posredno tudi naše telo in dušo? Močno se bojim, da bo do tega omenjenega "jutri" zdravje posameznika in države zaradi pomanjkanja denarja pač spet moralo še malo počakati. Pa po mojem globokem prepričanju rešitev ni samo v denarju. Predvsem organiziranost, transparentnost in pošteno plačilo za pošteno ter strokovno delo na vseh nivojih, ne samo pri zdravnikih. Dvomim, da bo nenadejan in nenadni odstop ministra Gantarja to rakasto stanje v našem zdravstvu ob apatičnosti vladne politike do zdravstva kaj dosti premaknil ali celo v kratkem spremenil.

Saj, če smo že od osamosvojitve sem kot država vseskozi prehlajeni, mentalno podhranjeni in polni malignih tumorjev, kljub mnogoterim zdravstvenim ministrom vseh barv in moralnih kvalitet na področju zdravja bore malo storili, razen preusmerjanja toka denarja namenjenega za zdravstvo. Danes močno dvomim, da bomo po izteku tega podarjenega nam potrebnega časa in z novim ministrom, brez ustreznih zakonodajnih sprememb, sploh kaj uredili, če pa že kaj, bomo to spet naredili na hitro in z levo roko. In da ironično dodam, po vsej verjetnosti spet z "levo" vlado. Pri vseh političnih naporih vladajoče elite, da ostanejo enotni in ne razdirajo te posvečene prevratniške koalicije, bo seveda zla usoda zdravja posameznika pač spet neizogibna kolateralna škoda.

Pa se naj na koncu mojega razmišljanja povrnem k naslovu prispevka ter postavim javno vprašanje vsem oblastnikom, politikom, poslancem, premierki ter nenazadnje, vsem državljanom Slovenije -

je mar obstoj kakršne koli kalicije pomembnejši od zdravja nacije - tako mentalnega kot biološkega.

nedelja, 17. marec 2013

Nova vlada - potreben katalizator družbenih spremeb?


 
foto: Siol


V normalnih pogojih demokratičnega življenja v civilizirani in pravni državi, taka vlada, kot se nazira sedaj, ne bi imela dolgega veka. Kaj to, sploh je ne bi bilo mogoče sestaviti in potrditi v parlamentu.
A mi smo še daleč od od spoštovanja civilizacijskih in naprednih družbenih norm, torej tudi daleč od normalne sodobne demokracije.

Imamo pa mi vsekakor svojo "normalo" demokracije, takšno, ki  se dejansko še vedno nadzira in usmerja preko znanega foruma bivših oblastnikov-komunistov ter kasneje prenovljenih komunistov še iz časa samoupravnega socializma. Imamo torej takšno "normalo", ki služi tudi novim skrivnim ali napol javnim mafijsko finančnim omrežjem v navezi s predhodno navedenimi osebki. In k temu veliko primore še naše pasivno in neučinkovito pravosodje.

Le v takšnih pogojih in razmerah je moč diktirati in usmerjati družbo in državo iz ozadja preko določenih plačanih apologetov - politikov nekaterih vplivnih političnih barv in nians, nekaterih vplivnih javnih avtoritet in institucij, nekaterih vplivnih zastopnikov izobraževalnega sistema, sindikatov ter kupljenih - beri: iz oglaševalskega denarja državnih podjetij plačanih javnih medijev. Pomembna je vsekakor tudi podpora velikega dela zavedene množice nerazmišljajočih državljanov-volilcev, ki pač radi oddajo svoj volilni glas tistemu, ki jim je pred volitvami obljubljal nemogoče, a njim všečno. Če k tem prištejemo še tiste, ki na račun lažne sociale kar dobro živijo, in one, ki apriori volijo "proti" nekomu, ki je s strani prej omenjenih stigmatiziran, je krog obvladovanja vseh pomembnih javnih sfer v državi sklenjen. Stanje s tem ostaja pod nadzorom, v bistvu nespremenjeno, zamenjajo se le svinje pri koritu. To korito pa že vseskozi sproti prisilno polnijo davkoplačevalci, eni brez možnosti, drugi pa brez volje do dejanskega vpliva na potrebne prebojne družbene spremembe.

In ko smo se lansko jesen spet znašli v položaju, ko je že kazalo, da se z "nenašo" koalicijo nekaj le lahko premakne in se je tudi pričelo vidno premikati  na bolje, so se spet splašili "rentarji", boječ se izgube svojih neupravičenih zgodovinskih privilegijev ter ponovno sprožili novo diskreditacijsko afero zoper predsednika vlade in zaradi ustvaritve občutka objektivnosti pred javnostjo, tudi župana glavnega mesta. Le ta je bila spet ustvarjena in sprožena s pomočjo njim podrejene javne institucije, ob takojšnji pričakovani asistenci glavnega "načelneža po potrebi" iz prejšnje vladne koalicije ter v sodelovanju s koncentrirano podporo njihovih javnih medijev. Vsem tem so se kasneje pridružili še "spontani" in z mediji podpihovani ulični protestniki. Kar naenkrat sta nato v tako "normalni" državi iz globoke pozabe v družbi in politiki vzniknili etika in morala, seveda le zaradi trenutne potrebe "naših", kot trenutno nepogrešljiva elementa obstoja države Slovenije ter njene demokracije in nadaljnega razvoja gospodarstva. Pred tem pa, kot da morala in etika na tem svetu sploh ne obstajata.

Ko se je nato javno mnenje po njihovem pričakovanju dodobra prekvasilo z novo paradigmo, je bilo potrebno  storiti nov korak naprej, najti je bilo potrebno "naše" politike-rešitelje, ki naj bi najprej zrušili staro vladno koalicijo, nato pa sestavili novo, z novo vlado. Prvo jim je po hudih mentalnih in organizacijskih mukah čez nekaj časa sicer uspelo, a z drugo, politično in kadrovsko sestavo nove vlade, pa je šlo zaradi političnih, predvsem pa osebnih kalkulacij vodij strank, le malo težje. Seveda, zamrznjeni in skriti strici so imeli tudi pri tem spet glavno, a za javnost neslišano besedo. Tudi njihova javna medijska mašinerija je bila začasno izključena, da ne bi po nepotrebnem povzročala kolateralne škode. Zdaj, ko je predlagana politična in kadrovska sestava nove "odrešilne"  vlade znana in tudi zadnji možen hip vložena v parlamentarno potrditev, je tudi njihovim javnim medijem vrnjeno njihovo "poslanstvo". Z visokokaloričnimi besedami novih vladnih politikov se mediji že trudijo spet nasitili in napojili nezadovoljno ljudstvo, "rentnikom" pa bodo novoizvoljeni ministri s premierko na čelu ter parlamentarnim žegnom ponovno zagotovili nadalnje nemoteno uživanje v preteklosti pridobljenih nezasluženih privilegijev. In seveda, zagotovili tudi, da se nove parlamentarne volitve oddaljijo čim dlje v neznan čas, pa naj v bodoče ulični protestniki še tako vpijejo in razgrajajo, odslej vendar ne bo več "realnih" vzrokov za demonstracije.

V tej luči dogajanj in naprezanj vedno bolj nekredibilnih politik(ant)ov okrog nove vlade in posledično(?!) nove politične koalicije, bo prav zanimivo  spremljati medsebojno prerivanje in klanje drenežev okoli novega koalicijskega korita. Zanimivo bo, koliko časa bo trenutna potrpežljivost ob sicer že napol praznem koritu trajala, kdo bo prvi zakrulil, koga bodo kot prvega odrinili, ko bo korito spet čisto prazno. Trenutno izgleda, kot da še ni "lakote", kar pa ne čudi, saj dreneži okoli tega korita sproti požrejo tudi to, kar pred tem izrečejo. A tudi besed bo kmalu zmanjkalo, kaj pa potlej? In kaj šele potlej, če bodo tisti demonstranti, ki na ulicah protestirajo iz osebnih stisk in prepričanj o naših gnilih politikih, pri teh demonstracijah vztrajali in jih še okrepili.

Ne, sam res popolnoma nič ne verjamem v sposobnost, učinkovitost in uspešnost te nove vladne garniture. Ker pač nima organske osnove in ustreznega programa za svoj obstoj in rast, naj čimprej razpade, čeprav bomo državljani zaradi tega kratkoročno prikrajšani, a na dolgi rok je tako bolje.

Ne vem zakaj, a z vsakim dnem vse bolj simpatiziram z nekaterimi demonstranti na ulicah naših mest, sploh, ker se je pri njih tudi že pričelo nekaj razčiščevati in očiščevati. Ta nova nekonsistentna vlada naj bi bila vsekakor dobrodošel katalizator, ki naj pospeši proces "očiščevanja" družbe in politike, ampak vsekakor ne po Lukićevemu scenariju. Za začetek naj protestniki izsilijo čimprejšnje nove predčasne parlamentarne volitve in spremembo sedanjega nevzdržnega volilnega sistema.

četrtek, 28. februar 2013

Usodni Gregor - spet pred gregorjevim

 
 
 

Skoraj bo točno dve leti od tega, ko sem na svojem blogu objavil primerjavo med tremi takrat aktualnimi Gregorji pred Gregorjevim - praznikom ptičkov. Takrat se namreč pričenja ptičja ženitvev, obenem pa je to tudi dan, ko se pričnemo veseliti prihajajočih svetlejših dni po dolgi temni in mrzli zimi. Tudi kmetje takrat pričnejo s svojimi deli, da se v prebujajoči pomladi omogoči skorajšnja setev in od tega odvisna kasnejša žetev.


Glede na to, kar se je v politiki zgodilo včeraj in naj bi se dogajalo še cel teden, lahko postavim analogijo z Gregorjevim, saj gre tokrat tudi v politiki ravno za to, da se po hudih zimskih političnih neurjih in zmrzalih v prihodnjih dneh dogovorijo za pripravo tal za novo setev in obljubljeno kasnejšo žetev. Od uspešnega in iskrenega dogovora med akterji novonastale politične situacije (brez fige v žepu), je namreč močno odvisno, ali bo ta nova politična njiva z dokaj novimi kmetovalci dobro pognojena, preorana ter prezračena in da bodo nato pravočasno posejana taka semena, ki bodo  hitro in uspešno vzkalila. A vzkaljeno naj bi bilo tudi dobro in odporno, naj bi v zadostni meri obrodilo, pa še eventualne možne pomrznitve in nepričakovana neurja bi moralo v času rasti prestati.

Pa naj se spet vrnem k prej omenjenim trem Gregorjem, ne brez razloga.

Prvi takratni Gegor - Repovž namreč - je na svojski, predpisan mu način, v medijih in novinarskem društvu branil edino možno in sprejemljivo "novinarsko" resnico, a je končno pogorel na celi črti.

Drugi takratni Gregor - Golobič - je na njemu značilni način ustvarjal in interpretiral svojo ta zaresno resnico, kateri bi se dalo v klenem slovenskem jeziku reči - neresnica. Ker so mu ljudje predolgo verjeli, a ga končno prepoznali, se je pač moral končno tudi on posloviti s svoje politične prižnice in s tem prenehati širiti svoj "edino pravilni" zaresni nauk za naivno javnost.

Tretji Gregor - Virant (ostale prilepljene mu predpone raje izpuščam) - pa je s svojo "resnico" in dejanji v preteklosti in vse do danes povzročil marsikatero politično presenečenje in razočaranja med bližnjimi, v teh kriznih časih pa ponovno postal sila aktualen.

Bil je eden glavnih (so)akterjev in rušiteljev Janševe vlade. Od načelnosti, morale in etike je kljub nasprotnim dejanjem v praksi kar pokal po šivih, nato pa (pre)hitro eksplodiral ob nastanku in objavi poročila protikorupcijske komisije, katerega je, dogovorjeno seveda, prejel dan pred ostalimi.  A zdaj, ko je Janša sinoči padel, se je tudi sam znašel v precepu, kako ravnati naprej, ne da bi si spet umazal čast in dostojanstvo svojega in strankinega imena, mostove za seboj pa je nespretno porušil. Lahko mu je bilo rušiti, a odslej bo treba spet na novo graditi. Tu pa so že prve, samo na izgled nepremostljive težave. Pri naskrivaj načrtovani skupni skledi, iz katere bodo želeli spet vsi samo zajemati, je premalo žlic in hrane, nova pa še ni skuhana, a je tudi ni več od kje vzeti. Zaradi njegovih izrekanih in zaklinjanih načelnosti v preteklosti, naj ne bi bilo nikakršnih možnosti za sodelovaje z glavnim so-akterjem rušitve Janše, če tudi Janković ne odide z županskega mesta in vodenja stranke.

Samopreživetveni nagon pa ga bo po mojem mnenju namreč spet prsilil v to, da se bo to pot pač ravnal po dvojnem merilu. Povedano drugače, menil bo, da kar zaradi ugotovitev iz poročila protikorupcijske komisije velja za Janeza Janšo, ni nujno, da takoj velja tudi za Zorana Jankoviča, slednji pač ni bil predsednik vlade. Torej, Janša je moral oditi takoj, z Jankovićem pa se zaenkrat naj ne bi tako mudilo, saj je celo podpisal pogojno izjavo o svojem odstopu, kar naj bi bilo zaenkrat dovolj. Vzrok za tako ravnanje bo iskal v nujnosti postavitve nove vlade zaradi trenutnih višjih državnih interesov, vsaj do novih skorajšnjih predčasnih parlamentarnih volitev. Novih volitev pa se seveda v resnici, kljub stalnemu nasprotnemu zatrjevanju, boji kot hudič križa, saj so ga volilci že spregledali, kot pred njim že Golobiča. Seveda se močno zaveda, da ga zaradi tega čaka enaka usoda.

Prepričan sem, da sta skupni scenarij in režija postavitve nove vlade znotraj strank te ad hoc parlamentarne koalicije usklajeni do potankosti, saj si ponovnega poloma, kot pred letom in pol, akterji in strici ne morejo več privoščiti. In v tem tudi vidim trenutni Virantov problem pred javnostjo, glede na njegovo deklarirano (ne)značajnost.  Ta trenutek ocenjujem, da bo Virant pred javnostjo govoril in se zaklinjal eno (predčasne volitve), pod mizo in v zakulisju pa sklepal in delal nekaj čisto drugega, torej preva(i)rantsko, do izvolitve nove vlade in s tem možnost premika naslednjih parlamentarnih volitev v nedorečeno prihodnost, morda celo do konca mandata tega parlamenta.

Ampak, naj že v naslednjih dneh stori karkoli in kakorkoli, že zaradi doslej izrečenih besed in storjenih dejanj, tega ne bo mogel več popraviti. Nazadnje bo odšel v politično zgodovino,  kot sta tudi odšla že njegova prej omenjena predhodnika - tudi oba Gregorja. Je torej samo še vprašanje časa in potrebe po nadaljnih Virantovih uslugah.



četrtek, 24. januar 2013

Kaj ste nam storili, strici

Znani glavni stric iz "ozadja" se je zanj odločil, ena teta ga je potlej prosila v imenu 26 "zaslužnih" in poslušnih veljakov - marionet, "maziljenec" pa se je potlej moral odločiti, da se žrtvuje za "blagor" naroda in dobrobit te gerentološke "podstati" slovenske kontinuitetne druščine. Seveda so ga botri še pred tem v ta namen javno prekrstili v najboljšega kapital socialista, z velikim čutom za malega človeka.
 
 
Foto - spletna stran PS

In  se je potlej nekaj časa "dogajalo" javno in podtalno agitiranje in prepričevanje volilcev ter končno zgodilo s "prosvetljenjenim" ljudstvom in z državnozborskimi volitvami decembra 2011.  Seveda se je to lahko zgodilo le pri nas, v naši slovenski "demokraciji", vodeni s pomočjo "zaslužnih" stricev in tet iz ozadja ter izvajani s pomočjo kupljivih politikov sumljivega slovesa in porekla ter agitpropom z državnim oglaševalskim denarjem dobro plačanih medijev. Iz teh medijev se je pred in medtem "preselilo" v parlament tudi kar precejšnje število osebkov - predhodnih novinark, voditeljic oddaj, pa še kak bivši dopisnik iz tujine. Nam se je to zdelo normalno, tujina pa se je čudila tej vrsti demokracije, ko se dobesedno čez noč pojavita in ustanovita dve čisto novi listi/stranki z neiskušenimi politiki in pobereta tolikšno število glasov s strani zmedenih, naivnih in tudi nevednih volilcev.

Rezultati take "ad hoc" politike in "novih" obrazov v njej so sveda že dolgo znani. Nesposobnost relativnega zmagovalca, da bi kot prvi postavil parlamentarne organe sestavil novo vlado, se je pokazala takoj na samem začetku ustanavljanja in usklajevanja, ko niti računati ni znal/hotel. S tem pa je ustvaril od nikogar pričakovane razmere, ko je vskočil drugi, bolj (pre)izkušen in pretkan, znal je izkoristiti nepričakovano in podarjeno mu priliko ter zbral pogum in sposobnost, da vskoči. Je bil pobudnik za tako tudi "ad hoc" koalicijo on ali "preračunljivci" iz drugih strank? To bomo verjetno težko izvedeli, a nekaj je le pricurljalo v javnost, takratna cena za predsedniški stolček državnega zbora, namreč. Za velike "denarje" so se verjetno prodajale/kupovale koalicijske funkcije v parlamentu in vladi. Nesojeni mandatar se je  kasneje raje pustil ponovno izvoliti za župana in se iz parlamenta spet vrnil v svojo trdnjavo - MOL. Tega mu pa strici niso mogli oprostiti, tega namreč, da je totalno "zasral" dobro naštudiran scenarij in režijo za ponoven prevzem oblasti po predhodnem fiasku s Pahorjem in podtaknjenci.

In kot vedno ob takih ali drugačnih delitvah, se najde kdo, ki kasneje misli, da je za svoje "zasluge" dobil premalo. Ponovno zahteva več, a se zadeva med partnerji ne izide, ker ni več kaj deliti. Sestava parlamenta in način njegovega delovanja se je kasneje pokazala vse prej kot vzorna. Afere s poslanci, resnične in namišljene, so se kar in se še vrstijo, od samega začetka skoraj ni bilo dneva, da se ne bi zgodilo kaj nepredvidenega, a skoraj pričakovanega.

Prelepo pa je šlo tudi vladi od samega začetka, navkljub vsem težavam z njenimi težkimi odločitvami in ukrepi, ogroženimi z napovedanimi referendumi in stavkami. Preveč uspehov v relativno kratkem času, s ključnimi ukrepi za ozdravitev gospodarstva, financ, stabiliziranja javne porabe in mizernega družbenega stanja v državi, je sprožilo hudo reakcijo njenih zapriseženih že zgodovinskih nasprotnikov - politično motiviranih sindikatov, parazitskih kulturno/političnih združenj, raznih "civilnih" družb za ohranjaje vrednot, celo obeh ex predsednikov države. Strah pred novimi uspehi te vlade pa je zavladal v starih in novih družbenih in političnih strukturah in združenjih. Argumente so poskušali zabrisati z  blatenjem v tujini in doma prek pisemskega dopisovanja, kar so v preteklosti tako obsojali, če je to storil kdo drug. A tudi odobravali, če so od ega pričakovali korist. Prej kot slej pa je verjetno glavni vzrok v prestrukturiranju državnih bank, preteklem izvoru neprestanega finančnega napajanja družbeno politične podstati stare genske zasnove, vključno z njim naklonjenimi (plačanimi) mediji.

 Posledice takega preteklega kloniranja politike in politikov se kažejo ravno te dni, nekako leto po nastanku sedanje/pretekle koalicije, ki poka po vseh šivih iz znanih in neznanih vzrokov, pretežno sebičnih. A najhujše, kar se je lahko zgodilo državi, družbi in nam državljanom, pa je bilo to, da so se leto nazaj spet rodila nova, gensko prečiščena politična in osebna sovraštva, ki so iz tlenja preraščala v odkrit požar, podpihovan in vzdrževan tudi s strani najvišjih državnih instanc. In ob njih se je pričelo splošno kolektivno podpihovanje in širjenje požara, ki nas zajema te dni in čigar dim nam še dolgo ne bo dal globono zadihati. In kaj je bilo bolj zaželenega (in uresničenega?) ter priročnega za nasprotnike te vlade, kot v primernem trenutku lansirano poročilo neke komisije, ki na dvomljiv način prikazuje ugotovitve za dva najbolj izpostavljena protagonista v tem trenutku, brez možnega priziva na njene ugotovitve, za premierja in glavnega župana namreč. Če bi uspelo, bi bili ubiti kar dve muhi na mah. Še enkrat se bom ponovil, kot sem zapisal v predhodnem blogu, zažgali smo lepo rastoče žito, ker sumimo, da v njem raste plevel. Šele, ko bo nastopila zaradi tega lakota, se bomo spomnili na storjeno neumnost.

Kdo nas bo danes ali jutri reševal, kdo pomagal, komu še zaupati, komu še verjeti, se verjetno danes marsikdo od nas sprašuje. Treba se je končno postaviti pred ogledalo, se dolgo časa opazovati in se iskreno vprašati - sem mar tudi sam s svojimi razmišljanjem in dejanji v preteklosti ter z napačno obkroženim volilnim listkom doprinesel tem uničujočim trendom v naši današnji družbi, za katero smo pred dobrima dvema desetletjema tako složno ukrepali.

Edina resna rešitev za Slovenijo je po mojem mnenju začasno "spajdašenje" treh največjih strank, SD, SDS in PS, za potrebno dvotretjinsko soglasje o spremembi ustave glede uvedbe večinskega volilnega sistema ali pa dviga volilnega praga za vstop stran v parlament, kar naj bi realno prineslo stabilnejše koalicije in potrebne pogoje za kakršnokoli vladanje že, vse drugo nas bo še dolgo ali pa vedno vodilo v politične pat pozicije, saj se že dolgo in jasno vidi kam nas je ta obstoječa  "usmerjana" proporcialnost pripeljala. Kakorkoli se že iztečejo državnozborske volitve po sedanjem volilnem sistemu, vedno so potrebne preštevilčne koalicije in nastajanje političnih kravjih kupčij, kjer največ poberejo mešetarji, krava pa na koncu crkne.


P.S. - Strici in tete na sliki, se boste sploh še kaj/kdaj oglasili, obžalovali ali pa obrazložili vzroke za današnja dejstva in stanje, ki ste jih s svojim takratnim oktobrskim zaupanjem in prošnjo/pozivom "najbolj poštenemu in sposobnemu politiku" v Sloveniji povzročili?

nedelja, 4. november 2012

Troboj predsedniških kandidatov


 


Nagledali in naposlušali smo se jih v predvolilnem šovu že dovolj, pa še se jih bomo, a kratek povzetega doslej videnega in slišanega v tem obdobju ter siceršnja opažanja v preteklosti z moje strani, je čisto dovolj, da predočim eventualnim bralcem mojega bloga kratek opis v razmislek preden bomo stopili na volišče in oddali svoj glas za tistega, ki je po naše Naj ....


Zver - kandidat, ki razglaša, da gleda naprej, a mu nasprotniki očitajo, da hoče nazaj.
Po mojem uporablja premehke rokavice v tem predvolilnem troboju, da bi knockautiral koga od ostalih dveh. Čista borba ne prinaša zmagovitih točk, A presenečenja so vedno možna. Če mu uspe preboj v drugi krog, kar je že na meji čudeža, bo treba menjati taktiko in uporabiti trše rokavice.


Türk - kandidat/predsednik, ki gleda nazaj, a njegovi podporniki trdijo, da vidi le naprej. Sicer uradno razglašeni favorit, a v predvolilnem troboju ima, kljub doslej pokazani slabi formi, na zalogi še precej skritih nizkih udarcev, na katere ostala dva nista pripravljena ali pa jih podcenjujeta. Da njegovih številnih trenerjev, maserjev in podpore sodnikov ne sploh ne omenjam.


Pahor - kandidat, ki meni, da vidi nazaj, a da gleda naprej, v resnici pa gleda samo navzgor.
Da si všeč navijačem, ne bo dovoj, dalj kot do eventualno drugega kroga ne bo prepuščen. Nahrbtnik nedavne politične preteklosti, v katerega so mu tudi drugi priložili nekaj težkih kamnov je težak, tisto "zgoraj" bo verjetno še nekaj časa samo gledal.


Torej, tako je moje "troočenje" kndidatov po doslej videnem in slišanem v medijskem prostoru ter z dodanim ščepcem lastnega mnenja. Vi pa izberite 11. novembra, kakor vam ljubo. V tej naši, še vedno zeleni, a že močno zasmrajeni dolini, se zaradi samega (katerega koli) predsednika itak še dolgo ne bo nič spremenilo, bilo bi pa lepo, da ga vsaj zunaj cenijo, doma pa se ga vsaj ne sramujemo. Tisti pa, ki se izbora "očeta" naroda ne boste udeležili, ne jamrajte potlej, ko vam bo še naprej bolj ali manj hudo, kako se pri nas ne da nič spremeniti. Pa čeprav mislite s tem tudi samo na predsedniške volitve. Napovedovalci javnega mnenja bodo pa po volitvah itak imeli priliko, da se spet kaj naučijo glede zgrešenih ali prevelikih odstopanj od napovedovanih rezultatov, morda celo fatalnih napak. Kdo ve?

Vir fotke: novicejutro.si
Vir razmišljanj: verjeli ali ne - avtor sam

sreda, 31. oktober 2012

Polnočni kavboj je potegnil pištolo ....

In se je zgodilo. Razžaljeni, zaradi očitanih mu sumljivih finančnih in nepremičninskih poslov javno ponižani, od relativne zmage na državnozborskih volitvah pijani in s strani kontinuitetnih pijavk podprti kavboj ene od zahodnih regij divjega Balkana, je sinoči, pet minut pred polnočjo, potegnil pištolo in izstrelil prvi izzivajoči strel, čakajoč na nasprotnika, da se le ta javno pojavi na bojišču in da se dokončno pomerita.

Ta njegov stigmatizirani nasprotnik pa je že dolgo znan. Uspešen strelec, pozna vse strelske in obrambne finte, doslej je preživel vse strelske dvoboje, tudi tiste, ko so streljali nanj iz zasede ali izza hrbta. Čeprav včasih resno ranjen,  je doslej v teh dvo ali mnogobojih vedno preživel ter se še bolj utrdil v svojih spretnostih. Zaradi tega mu je cena med rajo narasla, pričeli so ga spoštovati celo izven regijskih meja.

Je pa ta drugi strelec kavbojev zakleti nasprotnik zaradi kavbojevega osebnega prepričanja o njegovem zlu, ker da mu je v preteklosti onemogočil, da si prilasti nekaj, kar še ni bilo dokončno vse njegovo. In k temu je treba prišteti še to, da temu prepotentnemu kavboju tudi njegovi gospodarji velevajo in ga silijo v to, da je zadnji čas, da se dokončno pomerita, upajoč, da njihov stigmatizirani nasprotnik dokončno podleže, saj tudi njih močno ovira, da dokončno utrdijo svojo oblast in pokradejo še tisto, kar se pokrasti še da, potlej pa da za dokazi zabrišejo vse sledi.

Pri tem igrajo gospodarji seveda tudi na dve karti hkrati. Kot svojega dobro plačanega in v preteklosti v nebo povzdignjenega kavboja - strelca, so ga pred meseci izbrali za bodočega regijskega šerifa. Šteli so mu v dobro, ker se je bojda v preteklosti s pomočjo stranskih strelcev in tudi s strani regijskih starost zaščitenega hrbta, dobro odrezal v lokalnih obračunih s svojimi nespretnimi rivali, pri tem pa se je še neprestano hvalil in izzival uradne oblasti ter kršil regijsko zakonodajo. Nihče mu še do danes zaradi pomoči vplivnih stricev ni mogel do živega. Rabili pa so strici gospodarji tudi nekoga takega, ki ga ne bi bilo škoda, če bi ga kdo v bodočnosti počil, ker so se zavedali, da jim bo slej ko prej zlezel čez glavo.  Ko so dokončno uvideli, da njihov kavboj ne zna niti do šestinštirideset šteti, kar se je pokazalo v enem od regijskih spopadov, ko mu je zmanjkalo municije za odločilni spopad. Takrat so se mu celo ženske  posmehovale, od takrat pa tudi navadna raja. To pa je zelo prizadelo njegov balkanski ponos. Verjetno je že takrat padla njegova odločitev, da se dokončno podredi gospodarjem in s tveganim strelskim dvobojem poskuša oprati svojo nečastno čast.

In tako je ta čas napočil, pištola je potegnjena iz tulca, izzivalni strel je sprožen, na nasprotnikov odziv se sicer trenutno še čaka, a se bo sigurno odzval in pojavil na bojišču. Raja je seveda tudi že našpičena in pripravljena da navija, provocira in vzpodbuja, le o tem nič ne razmišlja, da tudi zgrešene krogle ubijajo, predvsem nedolžne.

Pa se bojim, da se bo ta dvoboj kaj hitro spremenil v vsesplošno bitko vseh z vsemi. Močno sem prepričan, da bo v tem strelskem spopadu več kolateralne škode, kot pa je vreden sam dvoboj. A gospodarjev kavboja to ne skrbi kaj dosti, denar imajo, saj so regijsko banko že zdavnaj izpraznili, bodo pač kupili in nastavili naslednjega, ki bi bil pripravljen igrati se kavboja in streljati v pokazano mu tarčo. Škodo po bitki bodo pa itak, kot po navadi, plačali davkoplačevalci, ne glede na to, kdo bo zmagovalec.

sreda, 14. december 2011

Koalicija "Trenirka"

Pa sem končno le dobil idejo za nov blog!

To pre/burno dogajanje okrog razčlenitve presenetljive zmage Zorana Jankoviča na predčasnih državnozborskih volitvah izpod peresa pisca Tomaža Majerja in vsakdanjega medijsko političnega cirkusa okrog sestave "rešilne" vladne koalicije,  mi je kar samo po sebi ponudilo ime za to novo nastajajočo koalicijo.

Če se je našim vzhodnim sosedom Hrvatom, nad katerimi vedno in za vsako malenkost zviška vihamo nos, utrnila zmagovita misel, da pred njihovimi državnozborskimi volitvami svojo novo koalicijo imenujejo Kukuriku, ni vrag, da naša prava "slovenska" povolitvena koalicija ne bi bila vredna imena "Koalicija trenirka". Sploh, ker bodo morali, če jim "veliki met" uvrstitve v novo politično ligo uspe, kot ekipa , ki po izjavi vodje želi prepričljivo zmagati s takojšnjim golom na začetku tekme in na koncu zmagati  s kar štirimi goli razlike, itak intenzivno in dolgo trenirati, da se sploh uigrajo. Pa bognedaj, da se v tem času kak pogodbeno vezan akter poškoduje ali "zboli" med tem treningom ali pa, da "lastnik" ekipe in trener ugotovita, da vsak pa le ne spada v ta "wunderteam". Sploh tak, ki bi le statiral in po nerodnosti zabijal avtogole. Ali pa, da bi se za izstop iz ekipe o tem kdo "nepooblaščeno" odloči kar sam.

Za take treninge so pa seveda trenirke itak najboljše in v ta namen predvidene. Da pa se bodo po mnenju trenerja akterji v njih dobro in ugodno počutili, jih bo ukrojil in zato mero zanje vzel kar gospod "najverjetnejši mandatar" sam, z metrom lastnika ekipe seveda. No, problem vidim samo še v barvi, pardon barvah trenirk in kar je še bolj pomembno - dresov za tekmo. Da ja ne bi izneverili svojih navijačev/volilcev, bodo akterji koalicije verjetno vztrajali na tem, da vsak nosi svojo barvo, zaradi lažje razpoznavnosti. Lastnik ekipe bo verjetno po fordovsko dejal, saj je vseeno katera barva, samo da ni sončna na modrem nebu. Ampak, kako bomo pa potem mi gledalci sploh vedeli kdo s kom igra in za koga? Ali pa bo ravno zaradi raznobarvnosti trenirk oziroma dresov tako to še bolj razvidno.

Čakam samo še na znak glavnega raz/sodnika v sozvočju z delegatom najvišjega državnega nivoja za pričetek tekme. Navijal zanje pa itak ne bom, ker bodo "moji" verjetno v outu. Škoda, da cena vstopnic še ni znana, če sploh kdaj bo. Bo pa verjetno zelo visoka.

ponedeljek, 14. november 2011

S partizani in "tujsko" legijo - na juriš!

Ja, prav ste prebrali naslov, a to je le moj pogled na taktiko kontinuitetne kamarile, da s prihajajočimi parlamentarnimi volitvami s pomočjo Zorana Jankoviča spet poseže po najvišji oblasti. Oblasti, ki naj bi po navodilih iz ozadij in pripadajočih omrežij še naprej vzdrževala tako politično in družbeno stanje, da bi še naprej omogočala zadržanje starih in ustvarjanje novih privilegijev večno "zaslužnim" in njim poslušnim. Seveda pa bi lahko posredno tudi omogočila "zakonito" poravnavo zaplaniranih političnih in županskih investicij, s tem pa še naprej omogočala pretakanje denarnih in materialnih sredstev iz javnega v zasebni žep.

Ampak po naravni logiki se s časom razmere v družbi pač spreminjajo, notranja nasprotja in trenja v družbi ter političnem zakulisju ustvarjajo pogoje in zahtevo po spremembah. Nekaj propade, drugo vznikne. Vse to dogajanje vpliva na percepcijo javnega mnenja, doslej gluhi in slepi so prisluhnili in nekateri celo spregledali, spregledali predvsem "nove" obraze starih struktur in nove nakane starih revolucionarjev, kako se osvoji oziroma zadrži oblast.

Ko se ladja potaplja, podgane bežijo prve, enako velja za preteče rudniške katastrofe. Kako idealno, če se v bližini pojavi nova ladja, kamor se lahko spet povzpnejo ali če najdejo nov izhod za svoje preživetje. In ta nova ladja z imenom Pozitivna Slovenija, z osebnim imenom in priimkom župana prestolnice, je priložnostna rešitev zanje, še posebej, če bo v svoji plovbi združena v konvoj z drugo, prav tako "rešilno" listo osebnega imena in priimka. Tako ti politični prebežniki in paraziti postajajo sodobna nevojaška, a politična "tujska legija", ki nudi svojo storitev proti plačilu. Nova preživetvena politična taktika pač, v znani politični maniri v tej naši poosvoboditveni eri, a tokrat v večjem obsegu.

A da se ta politična računica izide, je na volitvah seveda potrebno zmagati, če ne bi šlo z absolutno večino pa vsaj z relativno, pač po že preiskušeni metodi, najprej deli, potlej po potrebi združuj in - vladaj! Pa zadeva po evforičnem začetku zaenkrat glede na javnomnenjske ankete sila slabo kaže. Akterji tega "novega odrešilnega vala" v javnih nastopih eden za drugim izgubljajo živce in  postajajo vedno bolj nekredibilni. Celo do razkolov znotraj "podpornih" institucionalnih skupin že prihaja. Kako bo nadpartizan Stanovnik speljal vodo (glasove) svojih "partizanov" na mlin Jankoviča, je veliko vprašanje. Primorci so spet trmasti in "svojeglavi", doslej so priznavali neko drugo politično avtoriteto, ki naj bi ščitila njihovo tredicijo.
Po drugi plati pa tudi tako imenovana "tujska legija" političnih podgan - prestopnikov in prikoritnikov, ki si obetajo za svoja dejanja plačilo in nov plen, deluje bolj kot mlinski kamen okoli vratu Jankoviču. Prav zanimiva bodo bodoča dejanja in izjave podpornikov in zaščitnikov "gospodarskega premika, sociale in svobode" v Sloveniji, da se še kaj premakne v javnem mnenju v prid njenemu "rešitelju".

Zatorej, glede na z anketami ugotovljena trenutna politična razmerja in trende ter nepričakovan zaostanek "rešitelja nacije", kapitalski levici ne preostane drugega, kot da njen komandant zatuli v rog: "Na juriš...!".

Pa čeprav se ve, da v tej bitki zmagati ne morejo...... in tudi ne smejo, po mojem prepričanju.

nedelja, 30. oktober 2011

Kdo in s kom po naslednjih državnozborskih volitvah

Rezultati zadnje ankete, ki jo je za POP TV in Dnevnik pripravila agencija Ninamedia pokaže naslednje trenutno razpoloženje volilcev, s tem da bi podprlo:

-          stranko SDS  ……………. 27,7 %
-          listo Gregorja Viranta …… 24,9%
-          listo Zorana Jankovića …... 21,6 %
-          DeSUS ……………………. 7,7 %
-          SD ………………………… 7,3%
-          Ostali ……………………… pod pragom vstopa 

Zanimiva je možna realizacija politične matematike seštevanja odstotkov za udejanjenje bodočih povolilnih koalicij, če bi rezultati ankete obveljali tudi po volitvah.


1.varianta.
Tudi če Janković ne dobi relativne večine, a dobi računsko zadostno, bo »Presidente« sprva zlahka poveril sestavo vlade "levičarju" Jankoviću, računajoč na koalicijsko varianto z Virantom, SD-jem in Desus-om.
Nemogoče, .....? Kaj pa mi danes sploh vemo o resničnih Virantovih namenih po volitvah. Edina zavora za tak scenarij se mi zdi prisotnost nekaterih že deklarirano profiliranih javnih imen in določenih liber(t)alcev v tej novi stranki, ki Jankoviču in njegovim »rabotam« že danes močno nasprotujejo. V primeru odločitve Viranta za tako koalicijo, bi to verjetno lahko pomenilo tudi takojšen začetek razkroja te nove stranke. Ampak politika je dejavnost, kjer se uresničuje vse možno in se lahko vse kupi. Samo cena je vedno vprašanje.


2. varianta.
Če z relativno večino zmaga Virant, je zgodba lahko podobna. Spet precej lahka, sicer s cmokom v grlu, odločitev za predsednika države, komu poveriti mandat. Spremeni se samo vrstni red prvih dveh sodelujočih strank, seveda brez Jankoviča kot predsednika ali člana vlade, kar je sam že javno pojasnil. A tudi tega ne izključujem, da se Jankovič v tej kombinaciji vseeno pojavi v vlogi PM-a. Kaj vse smo že in verjetno bomo še doživeli v tej naši, precej neurejeni in na mafijski način vodeni deželi.


3. varianta
Edino realno možna napoved za sestava še ene koalicije je, če dobi relativno večino Janša. Seveda, .....
- če mu predsednik države glede na pretekle zamere in nedavne napovedi pred slovenskimi gospodarstveniki sploh podeli mandat,.... ( si lahko zamislite politični cirkus in mednarodne blamaže države, ki bi sledila?)
- če se Virant res izkaže za to, za kar se v javnosti deklarira,
- če Desus-a in Erjavca končno sreča pamet in se pričneta obnašati kot odgovorna državotvorna stranka, ne pa kot nekakšen satelit kontinuitete, oziroma kot tihi družabnik določene politične opcije, v preteklosti s svojim ravnanjem kar nekajkrat dokazane.

Stranke SD in Jankovičeve liste v tej zadnji kombinaciji sploh ne omenjam, medsebojne zamere in sovraštva so tako brezmejna, da bodo potrebna še desetletja, da se odnosi normalizirajo. Seveda, če se SD sploh notranje očisti in iz deklarirane resnično spremeni v socialno demokratsko stranko sodobnega tipa, brez stare navlake in mladih radikalnih prepotentnežev. 

Teoretično obstajajo tudi druge »podkombinacije«, obstaja pa tudi največja verjetnost, da bodo napovedani rezultati po volitvah drugačni. Ampak, tako malo za šalo, malo zares, primerjate moja ugibanja, lahko se tudi malo nasmehnete. 
Lahko pa se tudi hudo zresnite in krepko premislite pred oddajo svojega glasu na bližnjih državnozborskih volitvah.

sobota, 22. oktober 2011

Vino ali kis iz Virantovega soda

Virant je končno, po cincanju namreč, ustanovil stranko. Z zvenečim imenom, ki diši po narcisoidnosti tipa Pahor in ekipo, ki naj bi, vsaj po imenih sodeč, prebudila zaspani volilni politični prostor ter zganila volilce, da izberejo tiste, ki nas bi končno popeljali v raj tostran nebes. Če mu uspe, bi zato lahko dobil celo medaljo za zasluge narodu ....

A ta Virantova medalja ima dve plati. Ena plat je, tako značilno slovenska, ko se niti na najbližnjega, ki si mu zaupal in ga gostil ter dovolil skoraj vse, ne moreš več zanesti in te ta zapusti, ko zasluti svojo sebično korist. Druga plat pa predstavlja dejstvo, da ti prav ta oseba, posredno ob ugodnem volilnem rezultatu, lahko omogoči premagati večnega političnega sovražnika. Ne morem reči nasprotnika, kajti v politične spopade, konflikte in nesporazume na naši politični sceni vodijo osebna in politična sovraštva, ne pa nasprotja.  

In katero plat medalje Slovenci bolj cenimo? 

Medtem ko "dobre kvasovke" pri ustrezni temperaturi in skrbnem nadzoru vinarja v sodovih počasi zaključujejo vrenje mošta, da se ta počasi spreminja v vino, bomo šele na Martinovo uradno lahko rekli, vino je dobro/slabo.

A v Virantovem političnem sodu se ob trenutni (pre)visoki medijski temperaturi vrenje šele pričenja. Odvisno od kakovosti "grozdja in kvasovk" ter ustreznega obvladovanja toplotnih okoliščin se bo šele tik pred Miklavževim pokazalo, kaj bo iz tega nastalo, vino ali kis. Odvisno od "kvasovk" in okoliščin. Prva znamenja že kažejo na neke nezaželene primesi .... 

P.S. Po stari slovenski navadi pa bomo pred Miklavžem Slovenci verjetno ponovno zapili tako vino kot kis, tako veselje in navdušenje, kot žalost in razočaranje.

Življenje pa bo spet teklo po vedno bolj razmajanih tirnicah naprej.

četrtek, 8. september 2011

Zaupnica vladi ..... politična farsa, možna samo pri nas

Premier Pahor bo končno posredoval v parlament spisek pompozno ("boste presenečeni", je obljubljal) napovedovanih manjkajočih ministrov in na njihovo potrditev vezal zaupnico svoji vladi. Dolgo načrtovana in premišljena politična poteza v stilu - mi vemo kako se oblast osvoji in nato obdrži. Pri tem seveda cilj opravičuje sredstva.

Pa saj ne gre samo za vlado, za mandat in denar večine tistih sicer neodgovornih in nesposobnih poslancev gre, tistih, ki bodo glasovali za zaupnico. Seveda po načelu, vzemimo, dokler je še kaj ostalo. In Pahor to dobro ve, zato na to dejstvo računa. V politiki je pač vse možno, pri nas izgleda tudi vse dovoljeno ali dogovorjeno. Vlada in poslanci bodo nato ostali na svojih mestih in pozicijah brez vsake materialne odgovornosti, a z lepimi, nezasluženimi denarci do konca svojega mandata in še nekaj časa potem. Mi davkoplačevalci bomo pa to brezupno dejansko brezvladje in parlamentarno nategovanje še naprej drago plačevali, pa na koncu ostali brez obljublenih predvolilnih "piškotkov", praznih denarnic ali celo brez gat, da pa o nadaljnjem propadanju države, gospodarstva in družbe ob takem vodenju in eventualni novi zakonodaji sploh ne govorim.

Jaz temu enostavno pravim - kolektivno samodrštvo.

nedelja, 8. maj 2011

Desus iz vladne koalicije ... dvomim!

V prihajajočem ponedeljku naj bi se svet Desus-a odločil o odhodu iz obstoječe leve vladne koalicije. Verjamete v odhod? Jaz ne. V najboljšem primeru bo ponoven odlog odločitve z nekim bizarnim izgovorom, da se še počaka na .....?
Vse prevečkrat se je Erjavec v zadnjih dveh mandatih vlad posluževal takih "odhodov", bilo iz desne, bilo iz zdajšnje leve vladne koalicije. Že sam nastanek te stranke je imel po mojem mnenju svoj določen namen, in sicer odvzemati volilne glasove takratni opoziciji, toda ostati pod vplivom levice kot njihov politični satelit.
 Vsa Desus-ova dosedanja ravnanja to potrjujejo. Zrahljalo pa se je to Desus-ovo poslanstvo, ko je Erjavec začutil svojo priložnost malo bolj samostojnega političnega vodje, s tem pa postati jeziček na tehtnici politične scene kar prinaša take in drugačne materialne in politične koristi.
 Ko tudi miniranje Erjavca s strani dveh ortodoksno levih zagovornikov v Desusu ni uspelo, se je njegova moč in samozavest še povečala. A se bojim, da bo tudi tokrat glede odločitve o odhodu iz koalicije in s tem možnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, spet prevladal v stranki znani oportunizem. (Ne)odločitev za mirno poslansko življenje strankinih poslancev, ki brez kakršnekoli vneto izkazane odgovornosti za reševanje ekonomskih, družbenih in razvojnih vprašanj družbe zdaj vstopajo, zdaj izstopajo, kot jim v danem trenutku pač paše. Ostudno je že, da se Erjavec pri tem vedno sklicujejo na edino njihovo skrb za upokojence, kot da to ni eno najbolj pomembnih področij celotne družbe in vseh političnih strank.
Sam sem upokojenec že vrsto let, a menim, da take stranke v parlamentu ne potrebujemo. Samo kaj storiti, ko pa upokojenci-volilci, in teh je kar precej, vse preradi nasedajo obljubam Desusa (ostali tudi niso izjema) o tem, kako se bo brez Desusa za njih slabo končalo.
Živi bili do ponedeljka pa videli, je znani rek naših južnih sosedov. Če pa se bo izstop zgodil, se bo pa po mojem pričelo neko novo politično dogajanje, ki mu pa danes še ni videti realnega scenarija

petek, 11. februar 2011

Pogovor gluhih in slepih

Nedavna "politično-komunikacijska" hajka okrog preteklega terorističnega dogodka v Velikovcu leta 1979 postaja prav zanimiva. Povzemam, kolikor se spominjam in kar sem uspel ponovno preveriti v medijih, zato ne trdim, da je vsaka beseda na svojem mestu. vsebinsko pa drži.

Janša: "Predsednik republike dr. Türk je bil o tem dogodku uradno obveščen ...."

Türk: "Kar vem, vem iz medijev...." izjava za TV

Urad predsednika države: " Predsednik v tej akciji ni sodeloval ...gre za nat......

Tanko: "Predsednik odgovarja na nekaj, kar ga sploh nismo vprašali, niti to ne trdimo..."

Predsednik vlade Pahor:" Arhivsko gradivo ..... je potrebno zaščititi zakonsko, da stem obvarujemo interes države in življensko varnost nekaterih posameznikov v tujini ....."

Opozicija (SDS): "Kako predsednik vlade Pahor lahko ve, da gre za omenjeno vsebino in tuje posameznike v arhivskih gradivih, če tega ni bral.... in tudi nima dostopa do gradiva, če zanj ne zaprosi po enakem postopku kot Omerza, ki pa mu je bil ogled onemogočen na nezakonit način . Pa tega ni storil ....Zakaj je bilo bojda gradivo za dvajset dni odstranjeno iz arhiva.... Gre spet za nezakonito preverjanje in izločitev dokumentov zaradi ščitenja aktivnih visokih politikov ter ostalih še živečih akterjev v zadevi Velikovec..."

Pozicija: " Kako pa ve tudi Janša, kaj je v teh dokumentih, če ji ni videl ...... saj je sam v času svojega vladanja z vladno uredbo zaščitil del dokumentacije ......, mi z novim zakonom o zaščiti arhivskega gradiva samo legaliziramo njegovo uredbo....."

Da javnih eskapad posameznih notoričnih zagovornikov ali nasprotnikov v javnih medijih sploh ne omenjam ......

In ko pogledam še uradne dokumente okrog te zadeve, objavljene na spletni strani SDS, ponovno preberem nekatere izjave politikov in uradnikov, se vprašujem, mar se ne pogovarjajo gluhi.... berejo slepi, dejstva ugotavljajo nepoklicani in nezakonito, pred sprejetjem novega zakona ter v nasprotju s starim, ukrepajo nepooblaščeni?

No, jaz o pravi resnici in dejstvih o tej politično vroči zadevi, kljub svojemu prepričanju ne bom sodil, ugotavljam pa aktualno umazano in smrdljivo politično štalo, v kateri se drenjajo za najboljši prostor in korito lisjaki, osli, kameleoni, svinje, ovce, voli, podgane, kure in ostala prepoznavna favna, ki ji je ta štala izgleda kar varen, topel in udoben dom. Pa še pridno jih krmimo mi brezpravni davkoplačevalci ....

petek, 24. december 2010

Je Desus zrel za preimenovanje v novo stranko?

Povod za razmišljanje mi daje ne vem kolikič že napovedana grožnja s strani Desusa, da bo v primeru ...... izstopil iz koalicije.

Desus je vsekakor bil lansiran v orbito političnega prostora Slovenije z namenom razbijanja kontinuiteti nasprotnih ali nenakljonjenih sredinskih ali celo desnih strank ter pridobivanja njenih volilcev z zavajajočimi, a preverjeno uspešnimi obljubami. Pač strateška poteza kontinuitete. Kot je dejal že Veliki gobar, "Mi vemo, kako se oblast osvoji, še bolj pa, kako se obdrži". Starejši se spominjate njega in te njegove izjave.

Z igro na karto populističnih obljub o visoki pokojnini 1000 Evrov in neprestanimi zaigranimi grožnjami izstopov iz bilo katere vlade, se mu je uspelo obdržati na politični sceni, ko su mu že vsi napovedovali poltični zaton. Tudi melodramični komentarji ob zlonamerno lansirani aferi Patria so pri volilcih zbujali usmiljenje in podporo. Slovenci so naivni volivci, nasedejo vsaki politični stranki, ki ponudi kaj sladkega ali pa na bizantinsko umazan način obdolži in diskreditira nasprotno stran ali posameznika.

Kaj me navaja k sugestivnemu vprašanju v naslovu? Erjavcu vrednost političnih delnic v zadnjem obdobju neverjetno hitro raste, on pa plava na valovih evforije, zaveda se življenske priložnosti, da preusmeri del volilcev iz leve in desne opcije ter neopredeljene upokojenske populacije v svoj tabor. In to na način, da nič konkretnega ne naredi, s tem pa tudi napak ne. Te delajo drugi, njemu v korist. Spretno kalkulira z dogajanjem v vladi in družbi in temu primerno usmerja svoje politične izjave. Da ni samo stranka upokojencev, da se bori tudi za delavce in nižji sloj, ....... Zadnja njegova taka izjava se glasi "Mi smo socialna stranka". Ni potreben globok razmislek, da ugotoviš, da je potrebno samo še korigirati in spremeniti naziv stranke, malo spremeniti statut in dopolniti program in če bo šlo z vlado in ekonomskim stanjem tako naprej, se z majhnim korakom prebije še bolj v politično ospredje, lahko se kar proglasi kot rešitelj za alternativo sedanji stranki SD.
Seveda zelo poenostavljam, namerno ne omenjam,  v primeru da gre stvar v omenjeno smer, možnosti političnega miniranja "ogroženih" od zunaj in od znotraj, saj stranka še vedno prestreljena z pripadniki kontinuitete. Realno pričakovanega usmerjenega medijskega linča z (spet) ustrezno lansirano afero raje ne omenjam.

Mi je pa s svojim klovnovsko zaigranim pristopom do komentarjev ali izjavam namenjenim medijem in drugim politikom kar simpatičen. Pa čeprav sem že dest let upokojenec, s čutom za socialo in realnost, a vendar nisem simpatizer njegove "socialne stranke". Pač ponujam temo v razmislek in zabavo.

nedelja, 10. oktober 2010

Izguba Koroške

Danes slavijo Avstrijski nemškutarji - danes imenovani Heimatdienst - in celotna Avstrija 90 obletnico plebiscita, ki je bil v coni A, s tem pa tudi avtomatično v coni B, izglasovan v korist Avstrije in na škodo Slovenije. Več pa tukaj

In kot se je kasneje izkazalo, je bilo temu tako, ker Slovenci onkraj meje takrat prav tako niso kaj dosti razmišljali zgodovinsko in vizionarsko. Podlegli so propagandi in zavajanju nemškutarjev. Po tem se vidi, da so res naše krvi. Pa še takratna oblast v Ljubljani oziroma v Beogradu jih je pustila na cedilu. Sicer pa, mar danes mi, tostran meje, razmišljamo kaj drugače? Mar sploh upoštevamo zgodovinska dejstva polpretekle zgodovine v našo škodo, mar sploh mislimo na jutri? Mar je današnja slovenska oblast kaj drugačna kot tista leta 1920, ki se ni znala ali hotela upreti delitvam takratnih velesil? Tudi ta danes dela usodne napake, ki nas bodo jutri drago stale.

Posledice bodo kmalu tu, jutri bodo rezultati lokalnih in županskih volitev, nato morska meja,... sledili bodo rezultati državno zborskih volitev.... Morda se pa motim za vnaprej, morda pa le komu kapne, da ne bo spet tista minimalna razlika volivni glasov odločala, morda se pa danes le kaj zasuče. Dvomim...

Nekaj mi je pa jasno, ko nekaj izgubiš, ni nikoli več tvoje, tako kot Koroška onstran meje, dežela korenin mojih prednikov in zibelka slovenstva.

sobota, 2. oktober 2010

Komentar

V spletnih Financah je bil 30.9. 2010 priobčen članek z naslovom:



Pahor: Kot premier postajam vedno zahtevnejši do ministrov


Eden od komentarjev:

Gospod prime minister, ozrite se nazaj čez ramo, ministri se vam smejejo,... ozrite se navzdol, ljudje vas preklinjajo...in ozrite se še v nebo, Bog oče se je zjokal nad vami.


Se strinjate?

sobota, 21. avgust 2010

Degradacija ali samodegradacija?

Ko sem danes opoldne vozil z morske obale proti domu, me je dohitela radijska informacija, da je predsednik države Danilo Türk odprl letošnji kmetijski sejem v Radgoni in posvetil nagovovor udeležencem sejma in javnosti. Vsebina ni pomembna, saj itak ne bo vzdržala, kot doslej ni še nobena, ki ni bila podprta s konkretnimi dejanji.
Zbodlo me je dejstvo, da se naš predsednik vse pogosteje udeležuje vseh vrst srečanj in prireditev, izgleda izključno z namenom izboljševanja svoje priljubljenosti in kredibilnosti, ki jo je v preteklem obdobju njegovega predsedovanja krepko zapravil z nekaterimi nerazumnimi izjavami in podporami politikom dvomljive kakovosti, pa tudi zato, ker ni opravičil svojih predvolilnih obljub.
Pa sem se vprašal, kaj ni za odprtje takega sejma bolj merodajen kmetijski ali celo gospodarski minister, ki naj bi s svojo izjavo namenjeno udeležencem in javnosti predstavil nove programe in aktivnosti za izboljšanje stanja in hitrejši napredek na področju kmetijstva.
Ne vem, ali gre za namerno degradacijo kmetijskega ministra, ki se po mojem premalo sliši, ali pa za nezavedno samodegradacijo predsednika države oziroma vsiljevanja svoje prisotnosti vsepovsod, kje mu to ustreza.
Nimam pa nič proti temu, da predsednik sejem obišče kot obiskovalec in mu s tem da določeno težo.

petek, 23. julij 2010

Zamrznitev ~ odmrznitev

Danes popoldne sem se vračal iz gorskega potepanja v hudi vročini, preznojen in žejen hladnega piva. V iskanju ustrezne gostilne sem med vožnjo zaslišal po radiu v avtu zanimivo skladbo o šahistu z zamrznjeno partijsko knjižico in koristi zaradi tega. Pa sem takoj ugotovil za koga gre. Ta trenutek jadra v hrvaškem morju na jahti znanega ljubljanskega tajkuna.
Glede na to, kako se trenutno razvijajo politične razmere v Sloveniji, mi je takoj postalo jasno, da je to odličen način kako na toplem Jadranu odmrzniti članstvo in knjižico ter kasneje pred parlamentarnimi volitvami spet prevzeti iniciativo.
No, točeno pivo sem le našel, čeprav samo Union, pa sem se nato le malo ohladil.