nedelja, 30. oktober 2011

Kdo in s kom po naslednjih državnozborskih volitvah

Rezultati zadnje ankete, ki jo je za POP TV in Dnevnik pripravila agencija Ninamedia pokaže naslednje trenutno razpoloženje volilcev, s tem da bi podprlo:

-          stranko SDS  ……………. 27,7 %
-          listo Gregorja Viranta …… 24,9%
-          listo Zorana Jankovića …... 21,6 %
-          DeSUS ……………………. 7,7 %
-          SD ………………………… 7,3%
-          Ostali ……………………… pod pragom vstopa 

Zanimiva je možna realizacija politične matematike seštevanja odstotkov za udejanjenje bodočih povolilnih koalicij, če bi rezultati ankete obveljali tudi po volitvah.


1.varianta.
Tudi če Janković ne dobi relativne večine, a dobi računsko zadostno, bo »Presidente« sprva zlahka poveril sestavo vlade "levičarju" Jankoviću, računajoč na koalicijsko varianto z Virantom, SD-jem in Desus-om.
Nemogoče, .....? Kaj pa mi danes sploh vemo o resničnih Virantovih namenih po volitvah. Edina zavora za tak scenarij se mi zdi prisotnost nekaterih že deklarirano profiliranih javnih imen in določenih liber(t)alcev v tej novi stranki, ki Jankoviču in njegovim »rabotam« že danes močno nasprotujejo. V primeru odločitve Viranta za tako koalicijo, bi to verjetno lahko pomenilo tudi takojšen začetek razkroja te nove stranke. Ampak politika je dejavnost, kjer se uresničuje vse možno in se lahko vse kupi. Samo cena je vedno vprašanje.


2. varianta.
Če z relativno večino zmaga Virant, je zgodba lahko podobna. Spet precej lahka, sicer s cmokom v grlu, odločitev za predsednika države, komu poveriti mandat. Spremeni se samo vrstni red prvih dveh sodelujočih strank, seveda brez Jankoviča kot predsednika ali člana vlade, kar je sam že javno pojasnil. A tudi tega ne izključujem, da se Jankovič v tej kombinaciji vseeno pojavi v vlogi PM-a. Kaj vse smo že in verjetno bomo še doživeli v tej naši, precej neurejeni in na mafijski način vodeni deželi.


3. varianta
Edino realno možna napoved za sestava še ene koalicije je, če dobi relativno večino Janša. Seveda, .....
- če mu predsednik države glede na pretekle zamere in nedavne napovedi pred slovenskimi gospodarstveniki sploh podeli mandat,.... ( si lahko zamislite politični cirkus in mednarodne blamaže države, ki bi sledila?)
- če se Virant res izkaže za to, za kar se v javnosti deklarira,
- če Desus-a in Erjavca končno sreča pamet in se pričneta obnašati kot odgovorna državotvorna stranka, ne pa kot nekakšen satelit kontinuitete, oziroma kot tihi družabnik določene politične opcije, v preteklosti s svojim ravnanjem kar nekajkrat dokazane.

Stranke SD in Jankovičeve liste v tej zadnji kombinaciji sploh ne omenjam, medsebojne zamere in sovraštva so tako brezmejna, da bodo potrebna še desetletja, da se odnosi normalizirajo. Seveda, če se SD sploh notranje očisti in iz deklarirane resnično spremeni v socialno demokratsko stranko sodobnega tipa, brez stare navlake in mladih radikalnih prepotentnežev. 

Teoretično obstajajo tudi druge »podkombinacije«, obstaja pa tudi največja verjetnost, da bodo napovedani rezultati po volitvah drugačni. Ampak, tako malo za šalo, malo zares, primerjate moja ugibanja, lahko se tudi malo nasmehnete. 
Lahko pa se tudi hudo zresnite in krepko premislite pred oddajo svojega glasu na bližnjih državnozborskih volitvah.

ponedeljek, 24. oktober 2011

Nova priložnost tudi za Pahorja?

Jaz v tej igri "starega mačka in podgan" iz kontinuitetnega političnega podzemlja in ozadja vidim tudi neko novo politično priložnost, o kateri se zaradi okupiranosti z Jankovičem in Virantom nič ali malo govori.

Tako kot je Virant izkoristil ugodno priliko, da se pojavi kot nov leader na naši usmrajeni politični sceni, lahko tudi Pahor, sicer politično grdo izkoriščen in nato premišljeno zavržen,  sedaj pa verjetno tudi užaljen, razočaran in besen, prične znova. Znova, a čisto drugače kot doslej; z novimi ljudmi, ljudmi, ki so pripravljeni graditi na temeljih resnične socialne demokracije sodobnega tipa, usmerjene v zaščito in pomoč nemočnim, ponižanim, razžaljenim in razvrednotenim državljanom Slovenije, ki jih ta naš turbokapitalizem tako brezobzirno izkorišča. Slovenija tako politično stranko še kako potrebuje, a ta mora biti transparentna, poštena, z novo vizijo in jasno izdelanim programom ter kadri, ki jim bo možno zaupati in verjeti. Kdo vse se v Sloveniji v besedah že ni proglašal za socialnega demokrata, a vsi so bili po svojih dejanjih daleč vstran. Naslov "socialdemokratska" si je po mnogih preimenovanjih v preteklosti prilastila stranka, ki so je bila polna usta skrbi za delavski razred, s svojimi dejanji pa je bila od te ideje oddaljena svetlobna leta in je socialdemokratske ideje vedno kruto preganjala. A ljudje tega dolgo niso dojeli, nekateri še danes ne.

Namerne nepoštenosti Pahorju za časa njegovega vladanja ne moremo pripisovati. Naivnost, samovšečnost, pretirano leporečnost, neodločnost in neučinkovitost - da. Verjamem, da se je iz svojih napak in politične ter osebne kalvarije kaj naučil. Tudi Janša se iz svojega preteklega mandata verjetno je. In kdor se iz lastnih napak in dobro namernih nasvetov drugih kaj nauči in to upošteva, ima v rokah močno orožje. Pahor ima še vedno to srečo, da pri delu volilcev še vedno sproža simpatije, kljub svojemu vladnemu fijasku. A z resničnimi dejstvi in vzroki njegove neuspešnost  zaradi igre zakulisja in njenih akterjev iz tega obdobja, naj z besedo pride na dan. In zaboga, počisti naj že vendar enkrat s to gerentološko ekipo ortodoksnih nekdanjih komunistov, sedanjih "socdemokratov" v svoji stranki.  Zdaj, ko ga je "centralni komite v senci" takorekoč politično umoril, ima vso pravico in dolžnost, da spregovori tistim, ki so mu zaupali svoj volilni glas. Če ne bo, bo to spet slabo za vse. In če še na naslednih volitvah uspe načrtovani manever obeh "kontinuitetnih mačkonov", da s pomočjo medijev zavedenih in zaslepljenih volilcev spet dobimo vlado po njuni meri, se bo vladna farsa spet ponovila, le žrtev eventualnega nezadovoljstva sedanjih političnih oligarhov bo druga.

Po mojem ima Pahor še vedno priliko, da opere svojo čast. Opravi naj reformo stranke, počisti svoj strankarski avgijev hlev in gre v odkrit boj za višjo kakovost politike, o kateri se je doslej v svojih javnih nastopih tako rad postavljali. Poskusiti ni greh in kot pravijo Amiji, če ne poskusiš, ne moreš uspeti.
In če bo treba, da se v bodoče z veliko koalicijo doseže možnost korenitih spremeb, tudi ustavnih, naj ne okleva. Poti se včasih v življenju združujejo, če postanejo preozke, se lahko spet ponovno razcepijo. Pomembno je, da po njih čim hitreje in lažje dosežemo svoj cilj.

sobota, 22. oktober 2011

Vino ali kis iz Virantovega soda

Virant je končno, po cincanju namreč, ustanovil stranko. Z zvenečim imenom, ki diši po narcisoidnosti tipa Pahor in ekipo, ki naj bi, vsaj po imenih sodeč, prebudila zaspani volilni politični prostor ter zganila volilce, da izberejo tiste, ki nas bi končno popeljali v raj tostran nebes. Če mu uspe, bi zato lahko dobil celo medaljo za zasluge narodu ....

A ta Virantova medalja ima dve plati. Ena plat je, tako značilno slovenska, ko se niti na najbližnjega, ki si mu zaupal in ga gostil ter dovolil skoraj vse, ne moreš več zanesti in te ta zapusti, ko zasluti svojo sebično korist. Druga plat pa predstavlja dejstvo, da ti prav ta oseba, posredno ob ugodnem volilnem rezultatu, lahko omogoči premagati večnega političnega sovražnika. Ne morem reči nasprotnika, kajti v politične spopade, konflikte in nesporazume na naši politični sceni vodijo osebna in politična sovraštva, ne pa nasprotja.  

In katero plat medalje Slovenci bolj cenimo? 

Medtem ko "dobre kvasovke" pri ustrezni temperaturi in skrbnem nadzoru vinarja v sodovih počasi zaključujejo vrenje mošta, da se ta počasi spreminja v vino, bomo šele na Martinovo uradno lahko rekli, vino je dobro/slabo.

A v Virantovem političnem sodu se ob trenutni (pre)visoki medijski temperaturi vrenje šele pričenja. Odvisno od kakovosti "grozdja in kvasovk" ter ustreznega obvladovanja toplotnih okoliščin se bo šele tik pred Miklavževim pokazalo, kaj bo iz tega nastalo, vino ali kis. Odvisno od "kvasovk" in okoliščin. Prva znamenja že kažejo na neke nezaželene primesi .... 

P.S. Po stari slovenski navadi pa bomo pred Miklavžem Slovenci verjetno ponovno zapili tako vino kot kis, tako veselje in navdušenje, kot žalost in razočaranje.

Življenje pa bo spet teklo po vedno bolj razmajanih tirnicah naprej.