Vino ali kis iz Virantovega soda

Virant je končno, po cincanju namreč, ustanovil stranko. Z zvenečim imenom, ki diši po narcisoidnosti tipa Pahor in ekipo, ki naj bi, vsaj po imenih sodeč, prebudila zaspani volilni politični prostor ter zganila volilce, da izberejo tiste, ki nas bi končno popeljali v raj tostran nebes. Če mu uspe, bi zato lahko dobil celo medaljo za zasluge narodu ....

A ta Virantova medalja ima dve plati. Ena plat je, tako značilno slovenska, ko se niti na najbližnjega, ki si mu zaupal in ga gostil ter dovolil skoraj vse, ne moreš več zanesti in te ta zapusti, ko zasluti svojo sebično korist. Druga plat pa predstavlja dejstvo, da ti prav ta oseba, posredno ob ugodnem volilnem rezultatu, lahko omogoči premagati večnega političnega sovražnika. Ne morem reči nasprotnika, kajti v politične spopade, konflikte in nesporazume na naši politični sceni vodijo osebna in politična sovraštva, ne pa nasprotja.  

In katero plat medalje Slovenci bolj cenimo? 

Medtem ko "dobre kvasovke" pri ustrezni temperaturi in skrbnem nadzoru vinarja v sodovih počasi zaključujejo vrenje mošta, da se ta počasi spreminja v vino, bomo šele na Martinovo uradno lahko rekli, vino je dobro/slabo.

A v Virantovem političnem sodu se ob trenutni (pre)visoki medijski temperaturi vrenje šele pričenja. Odvisno od kakovosti "grozdja in kvasovk" ter ustreznega obvladovanja toplotnih okoliščin se bo šele tik pred Miklavževim pokazalo, kaj bo iz tega nastalo, vino ali kis. Odvisno od "kvasovk" in okoliščin. Prva znamenja že kažejo na neke nezaželene primesi .... 

P.S. Po stari slovenski navadi pa bomo pred Miklavžem Slovenci verjetno ponovno zapili tako vino kot kis, tako veselje in navdušenje, kot žalost in razočaranje.

Življenje pa bo spet teklo po vedno bolj razmajanih tirnicah naprej.