torek, 21. januar 2014

Je Šoltesu padla sekira v med?





Igor Šoltes
foto rtv slo

Tole nekaj tedensko politično in medijsko nategovanje okrog novega ministra za zdravstvo po nepreklicnem odstopu prejšnjega, Erjavčeva cincanja in sprenevedanja glede njihovega novega kandidata ter njegov strah pred odgovornostjo zaradi eventualnega ponovnega neuspeha novega ministra pri urejevanju kaotičnih razmer v zdravstvu, že predolgo časa presega vse meje razumnega.

Premierka se je končno le odločila, da temu naredi konec. Spoznala je, da je zaradi dosedanjega neukrepanja ogrožena trdnost te pridobitniške koalicije ter s tem sladkost njenega vladanja brez kančka posluha in odgovornosti za povzročeno nacionalno ter ekonomsko škodo. Njen(?) izbrani kandidat g. Šoltes naj bi bil dovolj kredibilna oseba, da bi ob pomoči ostalih dveh vladnih koalicijskih partnerjev ter usmerjeni podpori režimskih medijev v svoji politični nameri uspela, nepredvidljivemu Erjavcu pa s tem prepolovila kvoto ministrov njegove stranke. Obenem bi mu s to potezo javno dokazala nesposobnost njegove stranke in njega, da pravočasno najde in predlaga ustrezno strokovno osebo za zahtevno ministrsko mesto, s tem pa mu tudi za nekaj časa zavezala jezik, kajti dva gostobesedneža sta v eni vladi le preveč.

Ampak, njen kandidat Šoltes ni od muh. Kot naročeno mu je prišlo v celofan zavito osebno zamerljivo  nasprotovanje s strani leaderja SD-ja Lukšiča, češ, imenovanje Šoltesa za ministra pa ni v skladu z demokracijsko higieno in volilnimi rezultati strank koalicije. Ali eno ali drugo, oboje pa vsekakor ne, to bi bila zloraba demokracije. Pri tem pa je enostavno prezrl podobna delovanja svojih strankarskih predhodnikov v preteklosti. Kakšna politična etika in morala ortodoksnega socdemokrata! To bi po njegovem vendar morali volilci znati ceniti in nagraditi z javnomnenjsko podporo njemu in njegovi SD, kot vselej doslej ob njegovih javno izraženih nebulozah, všečno namenjenih podpovprečno razmišljujočemu slovenskemu volilnemu telebanu. In Šoltes, ki je bil sprva nad ministrovanjem iz "strokovnega" vidika "kao" navdušen in počaščen, se svoji načrtovani stranki zaradi ministrovanja pričakovano ni hotel odpovedati, saj bi mu le to omogočalo idealno priložnost pri afirmaciji njega osebno ter  načrtovane stranke v javnosti. Ja, zaslutil je novo, boljšo priliko, skratka, padla mu je sekira v med ob Lukšičevem nasprotovanju, kot pravimo ob taki priliki.

Genialna poteza, ta Šoltesova argumentirana odklonitev prevzema resorja zdravstvenega ministrstva, njegovi obrazložitvi niti ni kaj dosti oporekati. S svojo dokončno zavrnitvijo premierkinega povabila  je dobil nepričakovano dodatno publiciteto v medijih in javnosti, z vsebino obrazložitve razlogov pa je hote ali nehote namočil celotno vlado in neznačajneže v njej, namočil je konkurenčne stranke in se pri tem še okitil z areolo poštenjaka, načelneža ter osebnosti, ki jo je vsekakor potrebno podpreti na naslednjih državnozborskih volitvah. Tega niti njegovi "lanserji" iz ozadja niso pričakovali, res, sekira je tokrat tudi njim padla v med. Zdaj je samo še potreben medijski spin za "dovajanje" dovolj kisika v to žerjavico, da se bo lahko kovalo novo politično železo. S tem bi imela nova načrtovana Šoltesova stranka Verjamem zagotovljeno prosperiteto ter verjeten vstop v parlament, kjer bi seveda lahko krepko mešala štrene na levici in sredini po scenarijih kontinuitetnikov iz ozadij, posredno pa tudi vplivala na nadaljni potek demokratizacije, pravzaprav njenega zaviranja. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa, tudi "samoupravno" ne. Jaz sicer rad dodam, da to vedno ne drži, sploh če drevo zraste na bregu.

V to, da bodo novega ministra kmalu določili in ustoličili verjamem, ampak v to, da bo le ta, kdorkoli si že bodi, uspel v zdravstvu v teh skorumpiranih političnih razmerah kaj spremeniti na bolje za zdravje državljanov in zdravstvo samo, pa niti približno ne. En sam človek lahko kvečjemu še kaj dodatno pokvari.

Verjamem v Verjamem? Bolj malo, ampak nikoli se ne ve vnaprej.

4 komentarji:

  1. Ne verjamem v tvoje teze. Zgolj gre za bolj, ali manj domiselno fantaziranje.

    OdgovoriIzbriši
  2. Vprašanje, kako kdo gleda na stvari. Seveda pa so tudi barve stekel v očalih pomembne...
    Počakajva, kaj pokaže čas.

    OdgovoriIzbriši
  3. Verjamem, da je Šoltesu uspelo, saj bi mu tako ali drugače. Ker je ostal 'zvest' stranki, si je morda nabral nekaj podanikov. Uspelo bi mu pa že ne - da bi uredil zdravstvene finance, ne, te sposobnosti pa nima.
    Na ministrskem stolčku je treba znati tudi z (neljubimi) ljudmi, ne le papirji.

    lp, pohajalka

    OdgovoriIzbriši
  4. Spoštovana Pohajalka, za vodenje kjerkoli in česar koli, je res potrebno obvladati še kaj mnogo bolj zahtevnega, kot pa imeti samo željo za to. Moje življenske izkušnje z vodenjem na različnih nivojih in sredinah so mi dale to izkušnjo. V Sloveniji vsi preveč zlahka ocenjujemo, da smo za sposobni za vsako stvar, ki se nam ponudi, ali pa si jo želimo. Seveda pa je zato v veliki meri krivo tudi nesankcioniranje neodgovornosti na pomembnih vodilnih mestih.
    Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši